2. Podnebne spremembe in spremenjeni vremenski vzorci: Podnebne spremembe močno vplivajo na habitate, saj povzročajo zvišanje temperature, spremembe v vzorcih padavin, dvig morske gladine ter pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske pojave, kot so suše, vročinski valovi, požari in nevihte. Te spremembe motijo ekosisteme, vplivajo na porazdelitev in številčnost vrst ter lahko povzročijo degradacijo in izgubo habitata.
3. Onesnaženje in toksini: Onesnaženje iz različnih virov, vključno z industrijskimi dejavnostmi, kmetijstvom in neustreznim ravnanjem z odpadki, lahko onesnaži habitate. Onesnaževala, kot so težke kovine, kemikalije, pesticidi in plastika, lahko vstopijo v ekosisteme prek zraka, vode ali prsti in neposredno ali posredno škodijo divjim živalim. V okolju in organizmih se lahko kopičijo strupene snovi, ki povzročajo zdravstvene težave, zmanjšan reproduktivni uspeh in celo smrt.
4. Prekomerno izkoriščanje virov: Netrajnostne prakse, kot so prekomerni ribolov, prekomerni lov in čezmerna sečnja, lahko izčrpajo in poslabšajo habitate. Ko se populacije nekaterih vrst drastično zmanjšajo, to moti dinamiko ekosistema, saj te vrste pogosto igrajo ključno vlogo v prehranjevalnih spletih in ekoloških procesih.
5. Invazivne vrste: Namerno ali nenamerno vnašanje tujerodnih vrst ima lahko hude posledice na habitate. Invazivne vrste tekmujejo z avtohtonimi organizmi za vire, prenašajo bolezni, spreminjajo dinamiko ekosistema in včasih povzročijo premestitev populacije ali celo izumrtje lokalnih vrst.
6. Urbanizacija in razvoj: Širjenje urbanih območij in naraščajoča populacija povzročata pritisk na naravne habitate. Razvoj, kot so stanovanja, komercialna središča in prometna omrežja, lahko posega v habitate in jih degradira, razdrobi pokrajino ter moti habitate in gibalne koridorje vrst.
7. Rudarske in pridobivalne dejavnosti: Rudarska dela in pridobivanje mineralov lahko povzročijo znatno uničenje habitatov in onesnaženje. Te dejavnosti pogosto vključujejo obsežno izkopavanje, krčenje gozdov in sproščanje strupenih snovi, kar lahko bistveno spremeni ali celo izbriše habitate in ogrozi vrste, ki so odvisne od teh okolij.
Obravnavanje teh groženj habitatom zahteva usklajeno prizadevanje vlad, organizacij in posameznikov za zaščito in ohranitev habitatov, dajanje prednosti trajnostnim praksam in ublažitev dejavnosti, ki prispevajo k degradaciji in izgubi habitatov.