Kraljestvo Monera zajema veliko raznolikost prokariontskih organizmov, ki kažejo različne prehranjevalne strategije za pridobivanje organskih molekul za energijo in rast. Tukaj so glavni prehranski načini, ki jih najdemo v kraljestvu Monera:
1. Avtotrofna prehrana:
Avtotrofne bakterije sintetizirajo lastno hrano z uporabo preprostih anorganskih snovi. Nadalje jih lahko razvrstimo v dve glavni skupini glede na njihove vire energije:
a) Fotoavtotrofne bakterije: Te bakterije s fotosintezo izkoriščajo energijo sončne svetlobe za pretvorbo ogljikovega dioksida (CO2) v organske spojine. Imajo specializirane strukture, imenovane kromatofori ali klorosomi, ki vsebujejo fotosintetske pigmente, kot je bakterioklorofil. Primeri fotoavtotrofnih bakterij vključujejo cianobakterije (znane tudi kot modrozelene alge) in nekatere škrlatne žveplove bakterije.
b) Kemoavtotrofne bakterije: Kemoavtotrofne bakterije uporabljajo kemično energijo, pridobljeno iz anorganskih kemičnih reakcij, za sintezo organskih molekul. Energijo pridobivajo z oksidacijo anorganskih spojin, kot so vodikov sulfid (H2S), amoniak (NH3) ali železo (Fe2+). Primeri kemoavtotrofnih bakterij vključujejo nitrifikacijske bakterije, ki pretvorijo amoniak v nitrit in nitrat, in žveplove bakterije, ki oksidirajo žveplo ali žveplove spojine.
2. Heterotrofna prehrana:
Heterotrofne bakterije ne morejo sintetizirati lastne hrane in morajo pridobivati organske spojine iz drugih virov. Nadalje jih lahko razvrstimo v različne skupine glede na njihove specifične načine prehranjevanja:
a) Saprofitske bakterije: Saprofitne bakterije so razkrojevalci, ki razgrajujejo odmrle ali razpadajoče organske snovi. Izločajo encime, ki razgradijo kompleksne organske spojine v enostavnejše molekule, ki jih nato absorbirajo in uporabijo kot hranila. Saprofitske bakterije igrajo ključno vlogo pri procesih recikliranja in razgradnje hranil v različnih ekosistemih.
b) Parazitske bakterije: Parazitske bakterije pridobivajo hranila iz živih gostiteljskih organizmov. Lahko so intracelularni, ki se nahajajo v celicah gostitelja, ali zunajcelični, ki živijo na površini gostitelja ali v telesnih tekočinah. Parazitske bakterije lahko povzročijo bolezni ali okužbe v gostiteljskih organizmih.
c) Simbiotske bakterije: Simbiotske bakterije vzpostavljajo medsebojno koristne odnose z drugimi organizmi. Svojim gostiteljem lahko zagotovijo bistvena hranila ali storitve, kot je fiksacija dušika v simbiozi med rastlino in bakterijo ali proizvodnja bistvenih vitaminov v simbiozi med živaljo in bakterijo.
d) Plenilske bakterije: Plenilske bakterije aktivno lovijo in zajemajo druge mikroorganizme za prehrano. Uporabljajo različne mehanizme za imobilizacijo in zaužitje svojega plena, vključno z gibljivostjo, lepilnimi strukturami in proizvodnjo toksinov. Plenilske bakterije igrajo vlogo pri nadzoru mikrobnih populacij in uravnavanju dinamike ekosistema.
Kraljestvo Monera kaže izjemno raznolikost v prehranjevalnih strategijah, kar tem prokariontskim organizmom omogoča, da uspevajo v številnih habitatih in ekoloških nišah. Njihovi različni načini pridobivanja energije in hranil pomembno prispevajo h kroženju hranil, delovanju ekosistemov in ohranjanju ekološkega ravnovesja.