2. Poraba sadja: Tukani uživajo predvsem sadje in občasno jagode. Njihova prehrana vključuje fige, banane, jagodičevje in raznovrstno tropsko sadje, ki ga je v deževnem gozdu v izobilju. Njihova prehrana je sestavljena predvsem iz sadja in občasno žuželk. To zagotavlja, da imajo tukani ključno vlogo pri razširjanju semen in prispevajo k ekološkemu ravnovesju deževnega gozda.
3. Sadje-prebavni sistem: Tukani imajo dobro prilagojen prebavni sistem, ki je prilagojen njihovi s sadjem bogati prehrani. Njihov kratek in mišičast požiralnik jim pomaga pri hitrem požiranju sadežev, medtem ko dolgo in zavito črevo omogoča učinkovito absorpcijo hranil. Ta prilagoditev jim omogoča, da čim bolj povečajo vnos energije in preživijo brez prehrane, ki temelji predvsem na sadju.
4. Votel kljun in struktura kosti: Kljub velikemu in impresivnemu kljunu tukana je zaradi svoje votle strukture presenetljivo lahek. Ta značilnost v kombinaciji z njihovo votlo strukturo kosti omogoča lahkotno letenje in manevriranje skozi krošnje deževnega gozda.
5. Kamuflažne barve: Živahni odtenki tukanovega perja imajo več namenov. Nekateri barvni vzorci delujejo kot kamuflaža in jim pomagajo pri skrivanju med živahno vegetacijo deževnega gozda. Ta strateška preobleka pomaga pri izogibanju plenilcem in zagotavlja element presenečenja pri lovu na hrano.
6. Življenjska doba nadstreška: Tukani prebivajo predvsem v zgornjih krošnjah deževnega gozda, kjer imajo dostop do bogate zaloge sadja in žuželk. Njihova močna stopala jim omogočajo, da se trdno oprimejo vej, kar jim zagotavlja stabilnost v krošnjah.
7. Socialno vedenje: Tukane pogosto opazimo v majhnih skupinah ali parih, saj olajšajo sodelovanje med dejavnostmi iskanja hrane in zagotavljajo družbo. Ta družbena struktura krepi njihove možnosti preživetja s povečanjem kolektivnega znanja o njihovem habitatu in virih.