1. Prehrambene mreže in pretok energije:
* Proizvajalci in potrošniki: Živali služijo kot primarni, sekundarni in terciarni potrošniki v živilskih mrežah, ki urejajo populacijo drugih organizmov in zagotavljajo pretok energije skozi ekosistem.
* rastlinojede: Zeliščarske rastline nadzorujejo rast rastlin, ki vplivajo na raznolikost in porazdelitev rastlin.
* Plening: Predatorji spremljajo populacijo plena v preverjanju in preprečujejo prekomerno pašo in spodbujanje biotske raznovrstnosti.
2. Kolesarjenje s hranili:
* Delorja: Živali, kot so deževniki, žuželke in glive, razgrajujejo mrtve organske snovi in sproščajo hranila nazaj v tla za rast rastlin.
* STAVENGERS: Živali, kot so jastrebi in hiene, porabijo mrtve živali in preprečujejo širjenje bolezni in recikliranje hranil.
* Proizvodnja odpadkov: Živalski odpadki, kot gnoj in urin, delujejo kot naravno gnojilo, ki obogatijo tla z esencialnimi hranili.
3. Sprememba in ustvarjanje habitata:
* Burrowing Animals: Bitja, kot so prerijski psi in moli, ustvarjajo zakopanja, ki nudijo zavetje zase in druge vrste, kar povečuje prezračevanje tal in drenažo.
* Beaver Dams: Beavers gradijo jezove, ki preoblikujejo pokrajine, ustvarjajo mokrišča in spreminjajo pretok vode, kar koristi široko paleto organizmov.
* paše živali: Herbivoje lahko vzdržujejo odprta travinja tako, da preprečujejo rast dreves in ustvarjajo habitate za druge živali.
4. Opraševanje in razpršitev semen:
* opraševalci: Žuželke, kot so čebele, metulji in netopirji, igrajo ključno vlogo pri opraševanju rastlin, kar zagotavlja nadaljevanje rastlinskih vrst in z njimi povezanih ekosistemov.
* Razprševanje semen: Živali, kot so ptice in veverice, razpršijo semena skozi iztrebke, ki pomagajo pri širjenju in vzpostavitvi rastlin na novih območjih.
5. Odpornost biotske raznovrstnosti in ekosistema:
* Keystone vrste: Nekatere živali, kot so volkovi v nacionalnem parku Yellowstone, nesorazmerno vplivajo na ekosistem, kar vpliva na številčnost in porazdelitev drugih vrst.
* Stabilnost ekosistema: Biotska raznovrstnost, ki jo vzdržujejo raznolike populacije živali, povečuje odpornost na ekosistema na motnje, kot so podnebne spremembe, izbruhi bolezni in izguba habitata.
6. Grožnje ekosistemom:
* Izguba in razdrobljenost habitata: Človeške dejavnosti, kot sta krčenje gozdov in urbanizacija, lahko motijo populacijo živali in negativno vplivajo na ekosisteme.
* Invazivne vrste: Narodne živali lahko presežejo domače vrste, motijo živilske mreže in spremenijo dinamiko ekosistema.
* Podnebne spremembe: Podnebne spremembe lahko spremenijo vzorce migracije živali, motijo rejske cikle in vodijo do izumrtja vrst, kar vpliva na delovanje ekosistema.
Za zaključek so živali bistvene sestavine ekosistemov, ki igrajo ključne vloge pri uravnavanju pretoka energije, kolesarjenju s hranili, ustvarjanju habitatov, biotski raznovrstnosti in odpornosti ekosistema. Razumevanje teh medsebojnih povezav je ključnega pomena za upravljanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti in spodbujanje zdravih ekosistemov.