1. Varnost preskrbe s hrano:
* zagotavlja hrano za prebivalstvo: Kmetijstvo je glavni vir hrane za milijarde ljudi po vsem svetu. Proizvaja bistvene sponke, kot so zrna, sadje, zelenjava in meso.
* zagotavlja razpoložljivost hrane: Kmetijstvo pomaga zadovoljiti vse večje povpraševanje po hrani, saj se svetovno prebivalstvo povečuje.
* prispeva k varnosti preskrbe s hrano: Ima ključno vlogo pri reševanju vprašanj, kot sta lakota in podhranjenost, čeprav izzivi ostajajo.
2. Gospodarski prispevek:
* Zaposlitev: Kmetijstvo zaposluje velik del svetovne delovne sile, zlasti v državah v razvoju.
* Gospodarska rast: Prispeva k nacionalnemu BDP, ustvarja dohodek za kmete in podeželske skupnosti ter podpira povezane panoge (obdelava, prevoz itd.).
* Trgovina: Kmetijstvo veliko prispeva k mednarodni trgovini, države pa izvažajo in uvažajo kmetijske proizvode.
3. Vpliv okolja:
* Uporaba zemljišč: Kmetijstvo je glavni uporabnik zemljišč, ki spreminja gozdove in druge ekosisteme v kmetijska zemljišča. To lahko privede do krčenja gozdov in izgube habitata.
* Uporaba vode: Kmetijstvo je močan potrošnik vode, ki vpliva na vodne vire in prispeva k suši na nekaterih območjih.
* Onesnaževanje: Kmetijske prakse lahko privedejo do erozije tal, onesnaževanja z vodo iz gnojil in pesticidov ter emisij toplogrednih plinov.
* Biotska raznovrstnost: Intenzivno kmetijstvo lahko zmanjša biotsko raznovrstnost s poenostavitvijo ekosistemov in uporabo monokultur.
* Podnebne spremembe: Kmetijstvo prispeva k podnebnim spremembam z emisijami živine, krčenja gozdov in uporabi gnojil.
4. Družbeni vpliv:
* Podeželske preživljanja: Kmetijstvo zagotavlja preživetje in podpira skupnosti na podeželju.
* Kulturna dediščina: Kmetijske prakse so pogosto globoko prepletene s kulturnimi tradicijami in identiteto.
* Zdravje in prehrana: Kmetijstvo vpliva na javno zdravje s kakovostjo in razpoložljivostjo hrane.
5. Tehnološki napredek:
* Inovacija: Kmetijstvo se nenehno razvija s tehnološkim napredkom, vključno z natančnim kmetovanjem, biotehnologijo in trajnostnimi kmetijskimi praksami.
Na splošno je kmetijstvo bistvenega pomena za preživetje in dobro počutje ljudi. Vendar pa sta njegov vpliv na okolje in sposobnost prilagajanja izzivom, kot so podnebne spremembe, ključni vidiki. Trajnostne kmetijske prakse so vse bolj pomembne za zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano, varstvom okolja in družbenega kapitala.