Visoke razkose (škotska gaelščina: Fuadach nan Gàidheal, "izselitev Galičanov") so bile izselitve tisočev škotskih Visočnikov med 18. in 19. stoletjem. Razkose so spremenile večino Visočin iz tradicionalnega klanovskega, gaelščino govorečega, samozadostnega življenjskega sloga v sodobno ekonomijo, osredotočeno na ovče in govedo ter gozdarstvo, kar je privedlo do hude upadnice visočinske kulture in jezika.
Razkose niso bile en sam dogodek, ampak niz medsebojno povezanih procesov v teku več desetletij. Glavni gonilci so bili:
Rastoča zahteva po volni in govedini. Lastniki zemlji so pretvorili zemljo v ovčje in govedje farme, izselili najemnike.
Kmetijska revolucija. Nova orodja in tehnike so naredile kmetijstvo na velikih površinah bolj donosnim.
Vladne politike "izboljšanja". Uvedba novih kmetijskih praks, infrastrukture in spodbujanje izseljevanja v kolonije.
Posledice Jakobitskih upora. Odorožitev visočinskih klanov in uničenje njihove tradicionalne življenjske sloge.
Razkose so imele hudo učinek. Tisoči so bili silno odmaknjeni iz domov, mnogi so izselili v države, kot so Kanada in ZDA, in gaelščina ter tradicionalna visočinska kultura sta upadla.