Dejavniki upada bizona
Nekoliko dejanj belih, posebej evropskih naselencev v Severni Ameriki, je prispevalo k skolem izumrtju populacije bizona:
1. Komercialni lov: Lov bizona je postal donosen biznes v 19. stoletju. Komercialni lovci so ubijali bizone v velikih številih zaradi njihove dlake, mesa in drugih telesnih delov, hkrati jih hitro uničevali.
2. Tržen lov: Z razširžitvijo železnic se je povečal tržni lov. Bizoni so bili ubijani predvsem zaradi kož, ki so bile pošiljene nazaj na vzhod za obdelavo v usnje za različne izdelke, vključno z oblačili, pohištvom in drugimi artikli.
3. Vlada podprta iztrebljenje: Vlada ZDA je spodbujala iztrebljenje bizona kot del svoje politike asimilacije domorodnih plemen in odpravljanja zemljišč za naseljevanje. Z zmanjševanjem populacije bizona je vlada hotela prisiliti domorodna plemena k sedentarnemu življenju in odvisnosti od vladnih racionov.
4. Nereguliran lov: V odsotnosti učinkovitih regulativ je potekal neupravljan in neizbirni lov bizona. Mnogi lovci so ubijali bizone za šport, brez kakršnegakoli upoštevanja njihove ohranitve.
5. Uničenje habitata: Naseljevanje in razširitev belih je privedlo do uničenja in degradacije habitatov bizona, vključno s pretvorbo travnikov v kmetijska zemljišča in motenje tradicionalnih migracijskih vzorcev.
Neizbirni lov bizona je potekal desetletja, kar je privedlo do dramatičnega upada njihove populacije. Koncu 1800-ih let je populacija severnoameriškega bizona, ki je nekdaj ocenjena na desetine milijonov, upadla na le nekaj tisoč. Blizu iztrebljenje bizona je imelo globoke ekološke in kulturne posledice, vplivalo na domorodna plemena, motilo ekosisteme in za vedno spremenilo pokrajino Severne Amerike.