* Iskanje zavetišča: Živali lahko iščejo zavetje v zakopah, jamah, gnezdah ali drugih zaščitenih območjih, da se zaščitijo pred mrazom.
* Zmanjšanje dejavnosti: Živali lahko zmanjšajo svojo skupno raven aktivnosti, da bi prihranili energijo in telesno toploto.
* Hibernacija: Nekatere živali, kot so medvedi, zemeljske veverice in netopirji, vstopijo v stanje globokega spanja ali trupa, imenovanega hibernacija v najhladnejših mesecih. Med prezimovanjem se njihova telesna temperatura znatno zniža, njihova metabolizem se upočasni in zanašajo se na shranjene rezerve maščob za energijo.
* Migracije: Nekatere živali, na primer ptice in nekatere ribje vrste, se v zimskih mesecih preselijo v toplejše podnebje, da bi se izognile prehladu.
2. Fiziološke prilagoditve:
* Povečana rast krzna ali las: Živali lahko pozimi gojijo debelejše krznene ali lasne plašče, da zagotovijo izolacijo in zadržijo telesno toploto.
* Povečano shranjevanje maščob: Živali lahko jeseni povečajo svoje rezerve maščob, da zagotovijo zamike izolacije in energije za zimo.
* Spremembe pretoka krvi: Nekatere živali, na primer arktične lisice, imajo prilagoditve, ki jim omogočajo preusmeritev krvnega pretoka na svoje okončine, da preprečijo ozebline.
* Termogeneza, ki jo povzroča hladno: Nekatere živali lahko ustvarijo toploto s termogenezo, ki neha, kar vključuje neprostovoljne kontrakcije mišic, ki proizvajajo toploto.
3. Biokemijske prilagoditve:
* Spremembe encimske aktivnosti: Nekatere živali imajo encime, ki delujejo optimalno pri nižjih temperaturah, kar jim omogoča, da vzdržujejo presnovno aktivnost na mrazu.
* Proizvodnja beljakovin proti zbrisu: Nekatere živali, na primer nekatere ribe in žuželke, proizvajajo beljakovine proti zbrisu, ki preprečujejo, da bi se v telesnih tekočinah oblikovali ledeni kristali, kar jim pomaga preživeti pri zamrzovalnih temperaturah.
Te prilagoditve pomagajo živalim preživeti in uspevati v okoljih s hladnimi temperaturami.