Ko temperature padejo, se živali zanašajo na kombinacijo vedenjskih, fizioloških in biokemičnih prilagoditev za preživetje v hladu.
Vedenjske prilagoditve
Živali lahko iščejo prižganje v jamah, jamah ali gnezdih, da zbežijo hladu. Pogosto zmanjšajo aktivnost za ohranjanje energije in telesnega toplota. Nekatere vrste, kot so medvedi, tlačni svišti in netopirji, zimujejo – globok span, v katerem se telesna temperatura zniža in metabolizem upočasni, kar jim omogoča živeti od shranjenih maščob. Druge, vključno z mnogimi pticami in nekaterimi ribami, se selijo v bolj toplim klimat v zimi.
Fiziološke prilagoditve
Mnoge živali rastejo debelo dlako ali lase v zimi za izolacijo. Lahko povečajo zaloge maščobe jeseni za energijo in toploto. Nekatere, kot so arktični lisji, lahko preusmerijo kri tok, da preprečijo smrznjenje v končetinah. Nekatere vrste lahko proizvedejo toploto s netrepereno termogenezo, z neprostremi mišičnimi sklici za proizvodnjo toplote.
Biokemične prilagoditve
Nekatere živali imajo encime, ki delujejo učinkovito pri nizkih temperaturah, kar omogoča metabolizem v hladu. Druge, kot so nekatere ribe in žuželke, proizvajajo antifriz proteinske, ki preprečujejo nastajanje lednih kristalov v telesnih tekočinah, kar omogoča preživetje v zamrznjenih okoljih.
Te raznolike prilagoditve omogočajo živalim, da preživijo in celo cvetijo v hladnih habitatih po vsej zemlji.