Kmetovanje leta 1566
Kmetovanje je bilo večinoma samozadostno dejavnost. Večina ljudi je živela na podeželju in rasla lastno hrano na majhnih kmetijah z enostavnimi orodji.
Kulturne rastline
Glavne kulturne rastline so bile pšenica, raž, ječmen, ovs, grah, fižol, leča in repa.
Živina
Kmetje so hranili govedo, svinje, ovce in kokoši za meso, mleko, jajca in volno.
Kmetijske tehnike
Kmetje so uporabljali lesene pluga, motike in kosirja, pridelave pa so gnojili s stajnim gnojem.
Izzivi
Vreme, škodljivci, bolezni in grožnja vojne so stalno zastavljali izzive.
Kmetovanje leta 1616
Do leta 1616 se je kmetovanje bistveno spremenilo. Rast prebivalstva je privedla do več kmetijskih zemljišč, večjih kmetij in naprednejših orodij.
Kulturne rastline
Pšenica, raž, ječmen in ovs so ostali pomembni, a so se pridelovali tudi novi kulturne rastline, kot so koruza in krompir.
Živina
Število živine se je povečalo, živali so bile uporabljene učinkoviteje – npr. konji so vlekli pluga, volovi so mlajili žito.
Kmetijske tehnike
Kmetje so uporabljali železne pluga, sejjalne stroje in več stajnega gnoja za gnojenje.
Izzivi
Vreme, škodljivci in bolezni so ostali zaskrbljenost, a so kmetje bili bolje opremljeni za njihovo reševanje.
Splošno je kmetovanje med 1564 in 1616 postalo bolj produktivno, kar je privedlo do zanesljivejše oskrbe s hrano.