Stabilnost preskrbe s hrano: Kmetovanje omogoča bolj stabilen in zanesljiv vir hrane. Pridelke in živino je mogoče gojiti in upravljati, da se zagotovi dosledna oskrba s hrano, s čimer se zmanjša odvisnost od nepredvidljivega lova in nabiranja.
Povečana proizvodnja hrane: Kmetovanje omogoča pridelavo več hrane na enoto površine v primerjavi z lovom in nabiralništvom. Pridelovanje poljščin in tehnike vzreje živine lahko povečajo donos in povečajo proizvodnjo hrane ter tako podpirajo večje populacije.
Shranjevanje in ohranjanje: Kmetovanje omogoča shranjevanje in konzerviranje odvečne hrane. Pridelke je mogoče požeti in shraniti, medtem ko je mogoče z živino upravljati za meso, mleko in druge proizvode, kar zagotavlja razpoložljivost hrane v času pomanjkanja.
Sedeči življenjski slog: Kmetovanje spodbuja ustaljene skupnosti in stalne naselbine v nasprotju z nomadskim načinom življenja, povezanim z lovom in nabiralništvom. Ta premik je omogočil razvoj civilizacij, družbenih struktur in kulturnih praks.
Specializacija in trgovina: Kmetovanje je povzročilo specializacijo v različnih kmetijskih praksah in razmah trgovine. Presežna proizvodnja hrane je olajšala izmenjavo blaga in storitev med skupnostmi, spodbujala gospodarsko rast in kulturno izmenjavo.
Tehnološki in znanstveni napredek: Kmetijske prakse so zahtevale tehnološke inovacije in znanstveni napredek. Razviti so bili namakalni sistemi, orodja za pridelavo in tehnike selektivne vzreje, kar je prispevalo k splošnemu znanju in napredku na drugih področjih.
Vpliv na okolje: Kmetovanje ima lahko pozitivne in negativne vplive na okolje. Čeprav lahko povzroči krčenje gozdov, erozijo tal in onesnaženje vode, lahko tudi spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti, sekvestracijo ogljika in prakse trajnostnega upravljanja zemljišč.
Pomembno si je zapomniti, da ostajata lov in nabiralništvo pomembni praksi nekaterih domorodnih in tradicionalnih skupnosti. Te skupnosti se pri upravljanju naravnih virov in ohranjanju harmoničnega odnosa s svojim okoljem zanašajo na tradicionalno znanje, trajnostne prakse in kulturne vrednote.
Konec koncev je izbira med kmetovanjem in lovom odvisna od različnih dejavnikov, kot so geografska lega, kulturni kontekst, razpoložljivost virov in socialno-ekonomski pogoji. Tako kmetovanje kot lov sta imela ključno vlogo v človeški zgodovini in še naprej sobivata v različnih delih sveta.