Kurativno ohranjanje je veja ohranitvene znanosti, ki vključuje obnovitev in rehabilitacijo ekosistemov, pogojenih ali poškodovanih s človeškimi dejavnostmi. To vključuje obnovitev naravnih habitatov, ponovni vstop domačih vrst in nadzor invazivnih vrst. Pogosto se vidi kot komplementarno preventivnemu ohranjanju, ki zaščiti ekosisteme pred pogojenjem v prvem mestu.
Pogosti projekti kurativnega ohranjanja vključujejo:
Obnova habitata: Sajevanje domačih rastlin, odstranjevanje invazivnih vrst in nadzor erozije.
Ponovni vstop domačih vrst: Vrnitev vrst, iztrebljenih s lovom ali izgubo habitata.
Nadzor invazivnih vrst: Fizično odstranjevanje, kemijski nadzor ali biološki nadzor tujerodnih vrst.
Kurativno ohranjanje izboljšuje biotsko raznovrstnost, kakovost vode, zrak in prinaša koristi človeškim skupnostim.