1. Zmanjšanje števila prebivalcev: Prekomerni lov neposredno zmanjšuje število osebkov v populaciji. Ko lov preseže trajnostne ravni, lahko populacije hitro upadejo, kar povzroči lokalno izumrtje in motnje v prehranski verigi.
2. Izguba genetske raznolikosti: Prekomerni lov lahko zmanjša genetsko raznolikost znotraj populacije, zaradi česar je bolj občutljiva na bolezni, okoljske spremembe in druge stresorje. Ta izguba genetske variacije ima lahko dolgoročne posledice za preživetje populacije.
3. Motena dinamika ekosistema: Prekomerni lov lahko poruši občutljivo ravnovesje ekosistemov s spreminjanjem odnosov med plenilci in pleni, tekmovanjem za vire in kroženjem hranil. Prekomerni lov na plenilce lahko na primer povzroči povečanje populacije rastlinojedih živali, kar povzroči prekomerno pašo in degradacijo habitata.
4. Vpliv na ogrožene vrste: Prekomerni lov lahko dodatno ogrozi vrste, ki jim že grozi izumrtje. Lov brez predpisov in ustreznega upravljanja lahko povzroči kritično nizko število ranljivih vrst, kar poveča verjetnost njihovega izginotja.
5. Izguba gospodarskih koristi: Prekomerni lov lahko negativno vpliva na ekoturizem in druge gospodarske dejavnosti, povezane z divjimi živalmi. Na območjih, kjer so divje živali pomembna turistična atrakcija, lahko prekomerni lov povzroči upad prihodkov od turizma in izgubo delovnih mest.
6. Zmanjšane možnosti lova: Prekomerni lov lahko izčrpa populacije prostoživečih živali do te mere, da lov ni več vzdržen. To ne vpliva samo na lovce in panoge, povezane z lovom, temveč tudi na kulturne in rekreacijske vidike, povezane z lovom.
7. Nezakonit in netrajnosten lov: Prekomerni lov pogosto vključuje nezakonite lovske prakse in netrajnostne metode lova, kot so divji lov, nediskriminatorni lov ter uporaba škodljivih pasti in zank. Te prakse ne le izčrpavajo populacije divjih živali, ampak tudi prispevajo h krutosti živali in degradaciji okolja.
8. Izguba kulturnega pomena: Za mnoge avtohtone in lokalne skupnosti ima prostoživeče živali kulturni in simbolni pomen. Prekomerni lov lahko prekine te kulturne povezave in tradicionalne lovske prakse ter vpliva na kulturno dediščino in identitete.
9. Širjenje bolezni: Prekomerni lov lahko poveča tveganje za prenos bolezni med živalmi in z živali na ljudi. V prenatrpanih in pod stresom populacijah se lahko bolezni širijo hitreje, kar lahko vodi do izbruhov in uničujočih učinkov na prostoživeče živali in zdravje ljudi.
10. Zmanjšana odpornost: Prekomerni lov oslabi splošno odpornost ekosistemov, zaradi česar so bolj dovzetni za okoljske spremembe, naravne nesreče in druge motnje. Brez zadostne populacije divjih živali si ekosistemi težko opomorejo in ohranijo svoje ravnovesje.
Za ublažitev negativnih vplivov prekomernega lova so ključnega pomena prizadevanja za ohranitev, kot so trajnostne lovske prakse, upravljanje s prosto živečimi živalmi, zaščita habitatov in strogo izvrševanje predpisov o lovu. Uravnoteženje človeških potreb z ohranjanjem populacij prosto živečih živali in zdravjem ekosistemov je bistvenega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje dolgoročne trajnosti virov prostoživečih živali.