Narava:
* Nanaša se na genetske ali biološke vplive na posameznikove lastnosti ali značilnosti.
* Vključuje dejavnike, kot so geni, zaporedja DNK, dedni elementi in fiziološki atributi.
* Ti genetski dejavniki so podedovani od staršev in so v veliki meri določeni v času spočetja.
Vzgoja:
* Nanaša se na vplive okolja na posameznikov razvoj in vedenje.
* Vključuje dejavnike, kot so vzgoja, izobraževanje, izkušnje, kulturni kontekst, družbene interakcije in okoljski dražljaji.
* Vzgoja vključuje tako prenatalne dejavnike (npr. prenatalno prehrano in zdravje matere) kot poporodne dejavnike (npr. starševski stil, izobraževalne možnosti, vpliv vrstnikov, socialno-ekonomske razmere).
Razprava o naravi proti vzgoji se je skozi zgodovino osredotočala na poskus ugotavljanja, v kolikšni meri na lastnosti ali vedenje vplivajo predvsem genetske predispozicije (narava) ali okoljski dejavniki (vzgoja). Vendar pa večina sodobnih raziskovalcev priznava, da na človekov razvoj in vedenje vpliva kompleksna interakcija narave in vzgoje.
Medtem ko na primer geni lahko vplivajo na dovzetnost posameznika za določene bolezni ali osebnostne lastnosti, izražanje teh genov in posameznikov splošni razvoj oblikuje tudi njegovo okolje, kot je dostop do zdravstvenega varstva, prehrane, izobraževanja in socialne podpore.
Preučevanje relativnih prispevkov narave in vzgoje je bistveno za razumevanje človeških variacij, individualnih razlik ter razvoja različnih lastnosti in vedenja. Raziskovalcem in znanstvenikom pomaga pridobiti vpogled v vzroke in mehanizme, na katerih temeljijo psihološke, vedenjske in fizične značilnosti, ter prepoznati dejavnike, ki lahko spodbujajo pozitiven razvoj in dobro počutje.