Native Range:
* Evropa: Najdemo po večini Evrope, razen najsevernejših in najjužnejših regij.
* Azija: Razdeljen po Aziji, razen nekaterih gorskih in sušnih regij.
* Afrika: Najdeno v delih Severne Afrike in Sredozemlje.
Uvedene populacije:
* Severna Amerika: Divji prašiči, predstavljeni v 1500 -ih, so v mnogih delih ZDA in Mehike vzpostavili veliko, invazivno populacijo.
* Južna Amerika: Uvedene populacije obstajajo v delih Južne Amerike, čeprav njihova distribucija ni tako razširjena kot v Severni Ameriki.
* Avstralija: Divji prašiči, predstavljeni v 19. stoletju, so zdaj pomemben kmetijski škodljivci in grožnja domačim ekosistemom.
* Druge regije: Uvedene populacije obstajajo tudi v krajih, kot so Nova Zelandija, deli Karibov in celo na Havajih.
Nastavitve habitata:
Merjasci so zelo prilagodljivi in lahko uspevajo v različnih habitatih, vključno z:
* gozdovi: Raje imajo območja z gosto podrastjo in obilnimi viri hrane.
* Woodlands: Najdemo jih lahko tudi na območjih z več odprtimi gozdovi in raztresenimi drevesi.
* močvirje in močvirje: Merjasci so spretni pri krmarjenju po mokrih in blatnih območjih.
* Kmetijska polja: Pogosto napadajo pridelke, zlasti na območjih s človeško dejavnostjo.
* Urbana območja: V nekaterih regijah so bili v primestnih in urbanih območjih celo opaženi menjarji, zlasti kadar so na voljo viri hrane.
Ključni dejavniki:
* Razpoložljivost hrane: Prašiči so vsejedi in se prehranjujejo s široko paleto rastlin, korenin, žuželk in majhnih živali.
* Vodni viri: Merjasci potrebujejo dostop do vode za pitje in blato.
* Zavetišče: Za zaščito pred plenilci in ostrim vremenom potrebujejo dostop do goste vegetacije ali zakopa.
Pomembno je opozoriti, da so prašiči lahko invazivni in škodljivi za ekosisteme, zlasti v regijah, kjer niso domače. Njihove populacije lahko eksplodirajo, kar povzroči znatno škodo pridelkom, domačimi divjimi živalmi in habitati.