Različne pasme koz in njihove značilnosti

Uvod

Koze so glavni vir hrane v mnogih državah (mleko, meso). Domačenje 6000–7000 pr. n. š. Nad 50 pasem, vsaka za specifičen namen. Divje in poštene koze v evropskih in avstralskih goricah.

Mlečne koze

Več kozjega mleka se porabi kot govedjega. Za sir. ADGA priznava: Nubijske, LaManche, Alpske, Oberhasli, Toggenburške, Saanenske. Nubijske: poljubna barva, dolgi ušesi, visoko beljakovine/maščobe. LaManche: mirnejše, majhni ušesi. Alpske: veliko mleka, srednje velike, ušesi navzgor, lica sklednato. Oberhasli: bay (chamoise), črna hrbtna črta, črno pod prsi, črno pod koleni. Toggenburške: šopek bela/svetlo rjava, najstarejša mlečna pasma. Saanenske: bele, veliko mleka z 3–4 % maščob.

Mesne koze

Burje: hitra rast, plodnost, kratka bela dlaka, rdeči znaki na glavi/grivi. Španske: Edwards Plateau, Texas – selekcija največjih/mesnatkozlov. Tennessee "wooden-legged" (myotonic): mišična stegnitev ob strahu – padec.

Vlaknaste koze

Ruška bela: 100–150 g vlaken/glava, kratka/dolga groba bela dlaka. Angora: dolga, krhkasta dlaka – mohair (grda volna). ~2,4 kg (5,3 funta) na striženje, 2× letno. Donske: najvišja volna med kozami, srednje velike, poddlaka na telesu, grivi, trebuhu.

Ljubljenčke

Pigmejske: najbolj priljubljene. Polna dlaka, raznobarvne (bela, črna, rjava, mešane). Enostavne, ugodne, igrave. 40–58 cm, 18–32 kg.