- zoonotske bolezni: Živali lahko hranijo patogene, ki jih je mogoče prenesti na ljudi z neposrednim stikom, ugrizom ali praskami ali posredno s pomočjo onesnažene hrane ali vode. Nekatere pomembne zoonotske bolezni vključujejo steklino, gripo, HIV/AIDS, malarijo, hantavirus in lajmsko bolezen.
- Fizične poškodbe: Večje živali, zlasti tiste v divjini ali ko jih izzovejo, lahko povzročijo resne poškodbe ljudi. To vključuje grižljaje, udarce, praske in poteptanje. Na primer, poročali so o incidentih, ki vključujejo živali, kot so medvedi, levi, tigri, sloni, nosorogi in povodni konj.
- Alergije: Nekateri posamezniki imajo lahko alergije na določene živali ali živalske proizvode, kot so krzno, prhroti ali perje. Izpostavljenost tem alergenom lahko sproži alergijske reakcije, vključno s kožnimi izpuščaji, dihalnimi težavami ali celo anafilaksijo.
- strupene ugrize in piki :Nekatere živali, kot so kače, pajki, škorpijoni in meduze, imajo strup, ki lahko povzroči hude bolečine, poškodbe tkiva in celo smrt, če jih ne zdravimo takoj.
- poškodbe pridelkov in izguba živine :Živali, kot so žuželke, ptice in sesalci, lahko poškodujejo pridelke, sadovnjake in živino, kar vodi do gospodarskih izgub kmetov in rančarjev.
- Plening in konkurenca: Živali lahko plenijo udomačene živali ali z njimi tekmujejo za vire, kar ima za posledico konflikte z ljudmi.
- škoda premoženja: Nekatere živali, na primer glodalce in nekatere vrste ptic, lahko s žvečenjem, zakopanjem ali gnezdijo povzročijo strukturno škodo stavbam in drugim nepremičninam.
- Psihološka stiska :Srečanja z nevarnimi ali agresivnimi živalmi lahko pri ljudeh povzročijo čustveno travmo, tesnobo ali strah.
Pomembno je prepoznati ta potencialna tveganja in sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo ublažitev, na primer izogibanje stiku z divjimi ali potepuškimi živalmi, izvajanje dobre higiene in iskanje zdravniške pomoči, kadar je to potrebno. Poleg tega lahko pravilno obvladovanje živali in odgovorno lastništvo hišnih ljubljenčkov pomaga zmanjšati konflikte med ljudmi in živalmi.