- evtrofikacija: Kanalizacija vsebuje visoko raven hranil, kot sta dušik in fosfor, kar lahko spodbuja prekomerno rast alg. To lahko privede do evtrofikacije, stanja, ko voda izčrpava kisik, kar otežuje dihanje vodnih organizmov.
- Strupene kemikalije: Kanalizacija vsebuje različne strupene kemikalije, vključno s težkimi kovinami, pesticidi in farmacevtskimi izdelki. Te kemikalije lahko zastrupljajo vodne organizme, poškodujejo njihova tkiva in poslabšajo njihovo razmnoževanje.
- patogeni: Kanalizacija vsebuje patogene, kot so bakterije in virusi, ki lahko povzročijo bolezen v vodnih organizmih. Te bolezni se lahko hitro širijo po populaciji vodnih živali, kar povzroči široko smrt in opustošenje.
- uničenje habitata: Kanalizacija lahko poškoduje ali uniči vodne habitate, kot so koralni grebeni in postelje morske trave. Ti habitati so bistveni za preživetje številnih vodnih vrst, njihovo uničenje pa lahko privede do upada biotske raznovrstnosti.
Poleg teh neposrednih učinkov imajo lahko poškodbe kanalizacij na vodnih živalih posredne učinke tudi na celoten vodni ekosistem. Na primer, izguba vodnih rastlin zaradi evtrofikacije lahko zmanjša hrano, ki je na voljo vodnim živalim, medtem ko lahko prisotnost strupenih kemikalij prekine prehransko verigo in spremeni ravnotežje plenilcev in pleni.
Kot rezultat tega je nujno pravilno obdelati in upravljati kanalizacijo za zaščito vodnih živali in celotnega vodnega ekosistema.