Nemogoče je ugotoviti specifičen človek ali skupino ljudi, ki so "odomačili" volke. To je bil dolg in postopni proces, ki se je verjetno odvijal tisoče let v različnih regijah.
Zakaj je tolikšno težko ugotoviti "avtorja"
- Brez pisnih zapisov: Zgodovinski ljudje niso pustili podrobnih zapisov o svojih interakcijah z volkmi. Proces se je odigral pred nastankom pisne zgodovine.
- Več lokacij: Arheološki dokazi kažejo, da se je odomačitev psov verjetno dogajala neodvisno v več regijah sveta, morda v Evropi, Aziji in Severni Ameriki.
- Postopna evolucija: Proces odomačitve ni bil nenaden dogodek. Vključeval je generacije selektivnega razmnoževanja, upoštevanja volk s prijetnimi lastnostmi, kot so ugodnost in socialnost. Ta proces je težko slediti definitivno.
Kaj vemo
- Zgodovinski ljudje so verjetno komunicirali z volkmi na raznolike načine: Morda so se hranili z volkovi žrtvami, soživali z njimi v svojih naselijih, ali celo namenoma hranili volje mladiče kot tovariše.
- Volki s prijetnimi lastnostmi so bili verjetno upravičeni: Ljudje so morda upravičili volke, ki so bili manj agresivni, lažji za obvladovanje ali pomembni pri lovu.
- Skrz čas so te lastnosti postale bolj izražene: Potomci teh volk so podedali podobne lastnosti, kar je vodilo do ločene populacije s psimi lastnostmi.
Zato, medtem ko ne moremo definitivno krediti komukoli za odomačitev volk, je to bilo kolektivno prizadevanje v okviru več skupin zgodovinskih ljudi v raztegnjenem obdobju. Ta proces je bil pogonjen s človeškimi interakcijami z volkmi, selektivnim razmnoževanjem in postopno evolucijo prijetnih lastnosti.