1. Izguba habitata: Glavna nevarnost za sumatranske tigre je hitro uničenje in razdrobljenost njihovih naravnih habitatov zaradi sečnje, kmetijstva in razvoja infrastrukture, kot so ceste in jezovi. Ta izguba habitata moti njihove naravne ekosisteme in zmanjšuje razpoložljivost hrane in zatočišča.
2. Krivolov in nezakonita trgovina: Sumatranske tigre lovijo in lovijo zaradi njihovega čudovitega krzna, kosti, zob in drugih delov telesa, ki se uporabljajo v tradicionalni medicini ter za izdelavo nakita in drugih izdelkov. Povpraševanje po teh izdelkih spodbuja nezakonito trgovino, kar vodi v ubijanje tigrov in nadaljnje zmanjšanje njihove populacije.
3. Spor med človekom in tigrom: Ko se človeška populacija širi in posega v habitate tigrov, prihaja do konfliktov med ljudmi in tigri, ki se pogosto končajo z ubijanjem ali ujetjem tigrov. Tigri lahko ubijejo živino in včasih napadejo ljudi, kar vodi do povračilnega ubijanja ali ujetja tigrov iz varnostnih razlogov.
4. Bolezen: Tigri so dovzetni za različne nalezljive bolezni, vključno s pasjo kugo, ki se lahko prenaša z domačih psov. Te bolezni se lahko hitro razširijo v populaciji tigrov in so povzročile znatno zmanjšanje na nekaterih območjih.
5. Krivoljevanje z zankami in pastmi: Tigri so tudi ranljivi, da se ujamejo v zanke in pasti, ki jih nastavljajo domačini, da bi ujeli druge divje živali. Te pasti lahko povzročijo hude poškodbe ali smrt, kar dodatno zmanjša populacijo tigrov.
6. Omejena genetska raznolikost: Populacija sumatranskih tigrov ima razmeroma nizko stopnjo genetske raznovrstnosti zaradi zgodovinskih ozkih grl populacije, ki jih povzroča razdrobljenost habitata. Zaradi tega so bolj občutljivi na vplive okoljskih pritiskov, bolezni in zdravstvenih težav, povezanih s parjenjem v sorodstvu.
7. Pomanjkanje učinkovitega ohranjanja in kazenskega pregona: Omejeno izvrševanje zakonov in predpisov, namenjenih zaščiti tigrov in njihovih habitatov, ostaja velik izziv. Prizadevanja za ohranjanje pogosto nimajo dovolj sredstev in sredstev za učinkovit boj proti divjemu lovu, uničevanju habitatov in drugim grožnjam.
8. Nizka stopnja razmnoževanja: Tigri imajo nizko stopnjo razmnoževanja, saj samice skotijo le enega do tri mladiče vsaki dve ali tri leta. Zaradi te počasne stopnje razmnoževanja si populacija tigrov težko opomore od upada zaradi divjega lova in izgube habitata.
9. Človeško poseganje: Rast človeških naselij, industrije in kmetijstva posega v habitate tigrov, omejuje dostopnost hrane in vpliva na sposobnost tigra, da se prosto giblje in najde partnerja.
10. Podnebne spremembe: Učinki podnebnih sprememb, kot so dvig morske gladine in spremembe v vzorcih padavin, bi lahko dodatno zmanjšali habitate tigrov in negativno vplivali na njihove populacije plena, kar bi posredno vplivalo na preživetje in razmnoževanje tigrov.
Obravnavanje teh groženj zahteva usklajena prizadevanja naravovarstvenih organizacij, vlad, skupnosti in posameznikov za zaščito habitatov sumatranskih tigrov, boj proti nezakoniti trgovini in krivolovu, spodbujanje sožitja in ozaveščanje o pomenu ohranjanja te kritično ogrožene vrste.