1. Oblaki pepela in prahu :Vulkanski izbruhi velikega obsega lahko v ozračje sprostijo ogromne količine pepela in prahu. Ti delci lahko blokirajo sončno svetlobo, kar povzroči dramatično znižanje globalnih temperatur in povzroči tako imenovano "vulkansko zimo". Zmanjšanje sončne svetlobe vpliva na fotosintezo v rastlinah, moti prehranjevalne verige in povzroča vsesplošno stradanje. Učinek hlajenja lahko povzroči tudi pomembne spremembe v ekosistemih, ki se morda ne bodo mogli dovolj hitro prilagoditi spreminjajočim se razmeram.
2. Podnebne motnje :Vulkanski izbruhi lahko sproščajo različne pline in aerosole, kot so žveplov dioksid (SO2), vodikov sulfid (H2S) in ogljikov dioksid (CO2). Ti plini lahko spremenijo sestavo ozračja, vplivajo na vremenske vzorce in povzročijo spremembe v podnebju. Hitre ali ekstremne podnebne spremembe lahko močno vplivajo na ekosisteme, saj obremenijo ali izničijo številne vrste, ki se ne morejo prilagoditi.
3. Kisli dež :Vulkanski izbruhi lahko v ozračje sprostijo žveplov dioksid, ki se združi z vodno paro in tvori žveplovo kislino. To lahko povzroči kisli dež, ki ima lahko vrsto škodljivih učinkov na rastline in živali. Lahko zakisa vodotoke in tla, zaradi česar postanejo strupeni za vodne organizme in poškodujejo vegetacijo. Kisli dež lahko prispeva tudi k preperevanju in eroziji kamnin in mineralov, kar vpliva na ravnovesje ekosistemov.
4. Uničenje habitata :Vulkanski izbruhi lahko povzročijo znatno fizično škodo habitatom zaradi tokov lave, padanja pepela in piroklastičnih tokov. Ti dogodki lahko uničijo celotne ekosisteme, vključno z gozdovi, travniki in obalnimi območji. Izguba življenjskega prostora lahko neposredno vpliva na rastlinske in živalske vrste, prekine prehranjevalne verige in povzroči upad populacije ali celo izumrtje.
5. Motnje ciklov kisika in ogljika :Vulkanski izbruhi lahko sprostijo velike količine ogljikovega dioksida v ozračje, kar prispeva k globalnemu segrevanju in lahko spremeni ogljikov cikel. Poleg tega lahko vulkanski izbruhi zmanjšajo količino kisika, ki je na voljo v ozračju, saj delci pepela in prahu blokirajo sončno svetlobo in zavirajo fotosintezo. Spremembe v ciklih kisika in ogljika lahko porušijo ravnovesje ekosistemov, kar vpliva na preživetje različnih rastlinskih in živalskih vrst.
To je le nekaj primerov načinov, kako lahko vulkanski izbruhi povzročijo množično izumrtje. Posebni vplivi in posledice so odvisni od obsega, lokacije in značilnosti vulkanskega izbruha, pa tudi od odpornosti prizadetih ekosistemov.