1. Teorija udobja kontaktirajte :Harlowovi poskusi so poudarili pomen "kontaktnega udobja" za razvoj dojenčkov. Dojenčki, ločeni od svojih bioloških mater in odrasli s nadomestnimi "tkaninskimi materami" ali "žičnimi materami", so pokazali močno prednost do krpne matere, četudi to ni zagotovilo prehrane. Ta ugotovitev je nakazovala, da imajo fizični dotik, toplina in mehkoba ključno vlogo pri čustvenem razvoju.
2. Odvzem materine :Raziskava je poudarila negativni vpliv prikrajšanosti mater ali pomanjkanja zgodnje navezanosti na vedenje dojenčkov. Opice, vzgojene brez ustreznih socialnih interakcij, so pokazale tesnobo, slabe socialne veščine in težave, ki so pozneje v življenju oblikovale zdrave odnose.
3. Pomen družbene interakcije :Harlowovo delo je poudarilo kritični pomen družbene interakcije in čustvene vezave za zdrav razvoj. Opice, vzgojene z vrstniškimi skupinami, ki so se ukvarjale s pozitivnim družbenim vedenjem in so pokazale izboljšano socialno prilagoditev v primerjavi s tistimi, ki so bili vzgojeni izolirani.
4. Vloga ljubezni in naklonjenosti :V nasprotju s prevladujočimi prepričanji, da je bilo potrebno samo fizično prehrano, so Harlowovi poskusi pokazali, da ljubezen, naklonjenost in negovanje igrajo pomembne vloge v otrokovem razvoju. Raziskovalci so pokazali, da so opice, vzgojene z naklonjenimi materami, pokazale boljše čustveno zdravje in socialno usposobljenost kot tiste, ki so bile vzgojene z ravnodušnimi ali zanemarljivimi materami.
5. Kakovost navezanosti :Harlowova raziskava je uvedla koncept kakovosti navezanosti. Dojenčki, ki so imeli varne navezanosti s svojimi materami, so pokazali bolj zdrav psihološki razvoj, medtem ko so tisti z negotovimi navezanostmi doživeli večjo tesnobo in socialne težave.
Na splošno je bilo delo Harryja in Margaret Harlow ključnega pomena za preusmeritev osredotočenosti raziskav otroškega razvoja iz predvsem zadovoljevanja fizičnih potreb do prepoznavanja pomena socialnih, čustvenih in psiholoških dejavnikov. Njihove ugotovitve so bistveno vplivale na sodobne starševske in otroške prakse, kar je poudarilo ključno vlogo čustvene povezanosti in odzivne oskrbe pri zagotavljanju zdravega otroškega razvoja.