1. Arborealni življenjski slog :Večina vrst opic je stanovanje dreves (arborealno). Ta sposobnost živeti in spretnosti v drevesih jim omogoča varnost, dostop do hrane in zatočišče pred plenilci. Opice imajo dolge okončine, prožne sklepe in močne repe, ki pomagajo pri plezanju, nihanju in skakanju po krošnjah drevesa.
2. raznolikost prehrane :Opice so na splošno vsejedne, njihova prehrana pa se razlikuje glede na vrsto in habitat. Porabijo široko paleto rastlinskih materialov, vključno s sadjem, listi, semeni, cvetovi in brsti. Poleg tega se lahko hranijo z žuželkami, majhnimi vretenčarji (na primer ptice, jajca in majhni sesalci) in občasno meso. Ta prehranska prilagodljivost jim omogoča, da izkoristijo različne vire hrane in se prilagajajo sezonskim različicam.
3. Družbena struktura :Mnoge opice živijo v družbenih skupinah, od majhnih družinskih enot do velikih in zapletenih čet. Družbena organizacija ponuja številne prednosti, kot so zadružna obramba pred plenilci, kolektivno krmljenje in izboljšan dostop do virov. Življenje v skupinah olajša tudi učenje in izmenjavo znanja med posamezniki.
4. Komunikacija in vokalizacija :Opice se za komunikacijo znotraj svojih družbenih skupin zanašajo na različne vokalizacije, kretnje in obrazne izraze. Uporabljajo posebne klice, da opozorijo druge na morebitne nevarnosti, razpoložljivost hrane ali prisotnost plenilcev. Vokalizacije pomagajo tudi pri ohranjanju skupinske kohezije in koordinacije.
5. Uporaba inteligence in orodja :Opice imajo izjemne kognitivne sposobnosti, vključno z veščinami reševanja problemov in zmožnostjo učenja iz svojega okolja. Nekatere vrste opic so opazili z uporabo rudimentarnih orodij, na primer z uporabo palic ali kamnov za pridobivanje hrane iz razpoka ali razpoka odprtih oreščkov. Ta prilagodljivost še poveča njihove možnosti za preživetje.
6. Starševska oskrba :Matere običajno nudijo veliko skrb za svoje potomce, vključno z nego, negovanjem in zaščito pred grožnjami. Pri nekaterih družbenih vrstah lahko moški in drugi člani skupine sodelujejo tudi pri negovanju in vzgoji mladih, kar prispeva k preživetju in blaginji skupine kot celote.
Pomembno je opozoriti, da niso vse opice uspešne pri preživetju v naravi. Dinamika prebivalstva, konkurenca virov, plenjenje in človeške dejavnosti (kot sta uničenje habitatov in lov) lahko vplivajo na njihovo stopnjo preživetja. Kljub temu zgoraj omenjene lastnosti in prilagoditve omogočajo opicam, da zasedejo raznoliko paleto habitatov in uspevajo v svojih zapletenih ekosistemih.