Dingo (Canis lupus dingo) je avstralski divji pes, ki igra pomembno vlogo v edinstveni ekologiji in kulturni dediščini kontinenta.
Čeprav jih pogosto označujejo kot domorodne, so dingo divji potomci domačih psov, ki jih so v Avstralijo prinesli azijski pomorščaki pred okoli 5000 leti. So uveljavljeni v manj gostoto naseljenih območjih, vključno s podeželjem, puščavami in gozdovi.
Dingo pokazujo različne barve srčke, običajno odtenke rjave, rdeče ali črne, s kratko srčko, primerno za spremenljivo avstralsko klima. Živijo v socialnih jatkah, pogosto okoli enega dominantnega razmnoževalnega para, medtem ko drugi člani pomagajo pri vzgoji mladih.
Ekološko dingo pomagajo ohraniti ravnotežje s uravnoteženjem populacij herbavor. Tisoče let so avstralske aborigenke cenele dingo v kulturnih zgodbah, imenuje jih "warrigal", "kuringal" in "boomaalka".
Danes so populacije dingo ogrožene z urbanizacijo, preganjanjem, hibridizacijo z domačimi psi in uničenjem habitata. Ohranitveni napori usmerjajo v zaščito edinstvene genske dediščine čistih dingo. Kot vrhovni plenilci lovijo skakavce, kengurje, glodavce in drugo majhno plen, oblikujejo ekosisteme, ki jih naseljujejo.