Udomačitev:Udomačitev se nanaša na proces, s katerim ljudje izbirajo in vzrejajo določene vrste rastlin in živali zaradi določenih lastnosti ali želenih lastnosti. S selektivno vzrejo in umetno selekcijo se udomačene vrste prilagodijo človekovemu okolju in potrebam, kar pogosto povzroči pomembne razlike od njihovih divjih prednikov.
Divji primerek:Divji primerek udomačene vrste je izvirna ali neudomačena oblika te vrste. Ti organizmi obstajajo v svojih naravnih habitatih in niso bili podvrženi enaki ravni umetne selekcije ali spreminjanja s strani ljudi. Predstavljajo izvorno gensko pestrost in značilnosti vrste pred udomačitvijo.
Na primer:
1. Divji dvojnik psov:Divji dvojnik psov je sivi volk (Canis lupus). Psi so bili več tisoč let udomačeni od volkov in imajo skupnega prednika. Vendar so bili udomačeni psi podvrženi pomembnim spremembam v videzu, vedenju in genetiki zaradi selektivne vzreje za posebne lastnosti, kot so krotkost, velikost, vrsta dlake in specializirane sposobnosti.
2. Divji primerki poljščin:Številni naši sodobni pridelki, kot so koruza (koruza), pšenica in riž, imajo divje primerke, ki jih še vedno najdemo v naravi. Te divje prednike poljščin so ljudje prvotno nabirali in gojili, sčasoma pa so jih selektivno vzrejali, da so proizvedli večje pridelke, izboljšano hranilno vrednost ter odpornost proti škodljivcem in boleznim.
3. Divji primerek živine:Podobno imajo udomačene živali, kot so govedo, prašiči in kokoši, divje primerke, ki so njihovi neudomačeni sorodniki. Na primer, zur (Bos primigenius) je divji dvojnik sodobnega goveda, rdeča pragozdna kokoš (Gallus gallus) pa je divji dvojnik kokoši.
Razumevanje divjih primerkov je pomembno iz različnih razlogov. Preučevanje njihove genetike, vedenja in prilagoditev lahko znanstvenikom in raziskovalcem pomaga pridobiti vpogled v proces udomačitve in kako je oblikoval vrste, ki jih uporabljamo in smo odvisni danes. Poleg tega je ohranjanje divjih primerkov bistvenega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ravnovesja ekosistemov in genskih virov, ki so lahko dragoceni pri prihodnjih prizadevanjih za vzrejo in ohranjanje.