Težko je definitivno povedati, kateri živali so drugimi neprijetni na okus, saj okusne preference bistveno variirajo med vrstami. Tukaj je zakaj:
- Različni okusni receptorji: Živali imajo različno število in tipe okusnih receptorjev, kar pomeni, da doživljajo okuse drugače.
- Prehranske prilagoditve: Živali so se razvile za jadenje specifičnih hran. Kar je odvrnjeno eni vrsti, je morda delikatesa drugi.
- Predator vs. žrtev: Predatorji pogosto imajo drug čut za okus kot njihove žrtve. Kar predatorju ne diši, morda privabi njegovo žrtev.
Vendar obstajajo primeri živali, ki so splošno smatrane neprijetne za jadenje:
- Škorjanci: Njihov păros sprej je zasnovan za odvrnitev predatorjev, kar jih naredi neizmerno garstivimi.
- Jedovi žabice (Poison dart frogs): Te barvite vodozemci so toksični, njihova koža vsebuje alkaloide, ki so lahko smrtonosni drugim živalim. Okus je verjetno odvrnjen.
- Monarh metulji: Njihove svetle barve signalizirajo toksičnost, kar jih naredi nepriljubljenimi pri večini predatorjev.
- Nekateri žuželki: Nekateri žuželki, kot so bombardirski žuželki, sproščajo škodljive kemikalije za odvrnitev predatorjev.
Pomembne pomembnosti:
- Kontekst je pomemben: Okus, ki je "slab" v enem kontekstu, je morda sprejemljiv ali celo zaželen v drugem. Na primer, predator bi pojel škornjaka, če je zelo lačen.
- Individualna variacija: Kot pri ljudih, živali imajo individualne preference. Nekatere živali so bolj tolerantne do določenih okusov kot druge.
Zaključek: medtem ko je težko dati popoln seznam živali, ki "so slabe na okus", lahko rečemo, da so se določene prilagoditve, kot so toksičnost in garstivi vonji, razvile za odvrnitev predatorjev in narediti določene živali neprijetne za jadenje.