* lajanje je nagonsko: Lajanje je naravno vedenje pri psih, vgrajeno v njihov DNK. Služi različnim namenom, vključno s komunikacijo, alarmom in izražanjem čustev.
* Druga čutila sprožijo lajanje: Medtem ko gluhi psi ne slišijo, uporabljajo druga čutila, kot so vid, vonj in dotik, da zaznajo svojo okolico. Ta čutila lahko sprožijo instinktivni lajaški odziv, tudi brez slušnega vnosa.
* Naučeno vedenje: Psi se lahko naučijo lajati skozi opazovanje drugih psov ali celo s človeško spodbudo. To naučeno vedenje lahko ostane, tudi če pozneje izgubijo sluh.
* Fizični razlogi: Tako kot poslušanje psov lahko tudi gluhi psi lajajo zaradi nelagodja, bolečine ali tesnobe.
Pomembna opomba: Gluhi psi lahko lajajo na različne načine kot poslušanje psov. Njihovi lubji so lahko glasnejši, pogostejši ali imajo drugačen ton, ker ne morejo prilagoditi lajanja na podlagi povratnih informacij.
Ključnega pomena je razumeti, da čeprav gluhi psi lahko lajajo, morda težko razumejo, kaj drugi lajajo. To poudarja pomen alternativnih komunikacijskih metod, kot so ročni signali, za gluhe pse.