Karibu (Rangifer tarandus) so veliki, kopitnati sesalci v jelovi družini, domačini v arktičnih in subarktičnih območjih Severne Amerike, Grenlandske in Severne Evrope. Znani so po svojih razlikovnih rogovih, ki rastijo na obeh samcih (bikovih) in samicah (kravah) in se letno odvržejo in ponovo rastejo.
Fizične značilnosti
- Velikost: Karibu stojijo približno 90–150 cm pri ramenih in tehta med 68 in 318 kg.
- Dlaka: Imajo debelo, izoljativno dlako, ki jih zaščiti pred ledenimi arktičnimi temperaturami. Barve segajo od rjave do sive ali bele.
- Rogovi: Oba spola imata rogove, čeprav so bikovi rogovi v splošnem večji in bolj zapleteni. Karibovi rogovi so sploščeni z več točkami.
Vedenje in habitat
Jate: Karibu so socialne živali, ki živijo v velikih jatiah, včasih stotine ali tisoče.
Migracija: Slavni so po svojih dolgih sezonskih migracijah, potujejo stotine milj med zimskimi in poletnimi pasišči v iskanju hrane in boljših pašnih tla.
Prehrana: Karibu so rastlinojedci, ki se predvsem hranijo s lišaji, mahi in travami, skupaj z listi, vejicami in drugimi rastlinskimi deli.
Plenilci: Volki, medvedi in rosomaki plenijo karibe. Karibi tečejo do 80 km/h za begunje nevarnosti.
Ohranjanje: Nekatere populacije so ogrožene zaradi izgube habitata, prekomernega lovstva in podnebnih sprememb. Ohranitveni programi naj bi zaščitili te živali in njihove ekosisteme.
Karibu so vitalni del arktičnega ekosistema, nudijo prehrano korenitim narodom in pomagajo ohranjati okoljski ravnotežje.