1. Izguba habitata :Gozdovi zagotavljajo bistvena gnezdenja, petelino in kraje za krmljenje za ptice. Krčenje gozdov neposredno povzroči izgubo teh habitatov, razseljevanje ptic in motenje njihovih življenjskih ciklov. Številne vrste ptic so strokovnjaki za habitate in se zanašajo na posebne vrste gozdov ali mikrohabitatov, zaradi česar so še posebej ranljivi za krčenje gozdov.
2. Fragmentacija :Ko so veliki gozdovi razdrobljeni na manjše obliže, ustvarja izolirane habitate, ki so manj primerni za ptice. Razdrobljenost lahko moti vzorce razpršitve, zmanjšuje gensko raznolikost in poveča konkurenco za vire, s čimer otežuje preživetje ptičjih populacij v razdrobljenih pokrajinah.
3. Zmanjšana razpoložljivost hrane :Gozdovi ponujajo pticam različne vire hrane, vključno s sadjem, semeni, žuželkami in malimi živalmi. Krčenje gozdov zmanjšuje razpoložljivost teh prehranskih virov, kar prisili ptice, da iščejo hrano na manjših in manj raznolikih območjih, kar lahko privede do večje konkurence in zmanjšanja preživetja.
4. Povečano plenjenje :Razdrobljenost in ustvarjanje gozdnih robov lahko povečata tveganje za plenjenje za ptice. Plenilci, kot so mačke, kače in jastrebi, lahko lažje dostopajo do gozdnih notranjosti z vrzeli, ki jih povzročajo krčenje gozdov, kar vodi do večje stopnje umrljivosti med pticami.
5. Mikroklime spremembe :Krčenje gozdov lahko spremeni lokalno mikroklimo, kar vodi do sprememb v vzorcih temperature, vlažnosti in vetra. Te spremembe mikroklime lahko habitat postane manj primeren za nekatere vrste ptic, kar vpliva na njihovo preživetje in reproduktivni uspeh.
6. Motnje migracijskih poti :Gozdovi služijo kot pomembna mesta postankov za selitvene ptice med dolgimi potovanji med plemenskimi in neredilnimi tlemi. Krčenje gozdov na migracijskih poteh lahko prekine ta mesta postankov, zaradi česar ptice otežujejo uspešno dokončanje svojih migracij.
7. Onesnaževanje hrupa in svetlobe :Krčenje gozdov lahko povzroči povečan hrup in svetlobno onesnaževanje iz bližnjih človeških dejavnosti. Ti dejavniki lahko motijo plemenjenje ptic, pohabljanje in vedenje, kar vpliva na njihovo splošno zdravje in kondicijo.
8. Spremembe sestave vrst :Krčenje gozdov lahko privede do sprememb v sestavi ptičjih skupnosti. Nekatere vrste, ki so bolj prilagodljive za odprte habitate, lahko uspevajo na krčenih območjih, druge, ki zahtevajo gozdno notranjost, pa lahko upadajo ali celo izginejo. To lahko spremeni celotno biotsko raznovrstnost in delovanje ekosistema na območju.
9. Dolgoročno populacijo upada :Kumulativni učinki krčenja gozdov, izgube habitata, razdrobljenosti in drugih dejavnikov lahko privedejo do dolgoročnega upada populacije pri vrstah ptic. Nekatere vrste ptic lahko postanejo ogrožene ali celo izumrle zaradi krčenja gozdov.