Oblika telesa:vodni čolnar ima podolgovato, aerodinamično telo, ki zmanjšuje upor med plavanjem. Ta elegantna oblika omogoča učinkovito gibanje po vodi.
Noge:zadnje noge vodnega čolnara so spremenjene v sploščene, veslom podobne strukture, znane kot vesla. Ta vesla delujejo kot močna vesla, ki žuželki omogočajo, da se poganja skozi vodo z izjemno hitrostjo in manevriranjem.
Dihalne prilagoditve:Za razliko od mnogih drugih žuželk, ki dihajo skozi spirakle, ima vodni čolnar specializirane dihalne strukture, imenovane plastroni. Ti plastroni so gosta omrežja majhnih las podobnih struktur na trebuhu žuželke. Plastroni ujamejo zrak in tvorijo tanko plast okoli telesa žuželke. Ta plast deluje kot fizična škrga, ki vodnemu čolnarju omogoča absorbiranje kisika iz vode.
Hydrofuge dlake:Telo vodnega čolnara je prekrito z drobnimi, vodoodbojnimi dlačicami. Te dlake ustvarijo plast zraka med telesom žuželke in okoliško vodo, ki ji zagotavljajo vzgon in preprečujejo, da bi potonila.
Antene:Vodni čolnar ima dolge, segmentirane antene, ki so občutljive na tresljaje v vodi. Te antene služijo kot pomembni čutilni organi, ki žuželki pomagajo pri odkrivanju plenilcev, lociranju plena in ohranjanju orientacije v vodi.
Sestava obnohtne kožice:Povrhnjica (zunanja ovojnica) vodnega čolnarja vsebuje hidrofobne snovi, zaradi katerih je voskasta in odporna na vpijanje vode. To pomaga žuželki obdržati notranje tekočine in preprečuje izsušitev (izsušitev), ko je izpostavljena zraku.
Zahvaljujoč tem prilagoditvam je vodni čolnar zelo primeren za svoje življenje v vodnih habitatih, kjer se prehranjuje z majhnimi organizmi, detritusom in algami ter igra pomembno vlogo v ekološkem ravnovesju sladkovodnih ekosistemov.