1. Zmanjšane atmosferske motnje :Zemljina atmosfera lahko popači in absorbira svetlobo nebesnih teles, zaradi česar je težko dobiti jasna in natančna opazovanja s tal. Z odhodom v vesolje lahko astronomi opazujejo objekte nad atmosfero, s čimer odpravijo atmosferske motnje in izboljšajo kakovost opazovanj.
2. Dostop do različnih valovnih dolžin :Zemljina atmosfera blokira določene valovne dolžine svetlobe, kot so rentgenski žarki, žarki gama in nekaj infrardečega sevanja. Te valovne dolžine prenašajo pomembne informacije o vesolju, ki jih ni mogoče opazovati s tal. Z odhodom v vesolje lahko astronomi dostopajo do teh valovnih dolžin in preučujejo pojave, ki so sicer nevidni z Zemlje.
3. Visoka kotna ločljivost :Ozračje povzroča utripanje zvezd, kar je znano kot scintilacija. To lahko omeji kotno ločljivost teleskopov na tleh. Z odhodom v vesolje se lahko teleskopi izognejo učinkom scintilacije in dosežejo večjo kotno ločljivost, kar omogoča podrobnejša opazovanja.
4. Študij vesoljskih pojavov :Nekatere astronomske pojave lahko opazujemo in proučujemo samo iz vesolja. Na primer, preučevanje sončnega vetra, interakcij med planeti in Soncem ter izvora in razvoja vesolja zahteva opazovanja, ki jih je mogoče izvajati samo v vesolju.
5. Dolgotrajna opazovanja :Vesoljski teleskopi lahko delujejo dlje časa, ne da bi nanje vplivali vreme ali drugi okoljski dejavniki na Zemlji. To omogoča kontinuirano in neprekinjeno opazovanje, ki je bistvenega pomena za preučevanje spremenljivih predmetov ali pojavov, ki se spreminjajo skozi čas.
6. Raziskovanje sončnega sistema in onkraj :Vesoljske misije astronomom in planetarnim znanstvenikom omogočajo tudi raziskovanje drugih planetov, lun, asteroidov in kometov v našem sončnem sistemu ter preučevanje oddaljenih objektov, kot so galaksije in kvazarji zunaj naše galaksije.
Z odhodom v vesolje lahko astronomi presežejo omejitve zemeljskih opazovanj in pridobijo dostop do širšega nabora kozmičnih pojavov, kar vodi k napredku v našem razumevanju vesolja.