1. Prirojeni upad vedenja :Poslabšanje instinktov lahko kaže na zmanjšanje izražanja ali zanesljivosti prirojenih vedenj ali odzivov. Na primer, živali lahko kažejo zmanjšano starševsko skrb, zmanjšano sposobnost iskanja hrane ali zatočišča ali ovirane migracijske vzorce. Pri ljudeh se lahko kaže kot zmanjšano zanašanje na občutke, intuicijo ali impulzivna dejanja.
2. Zmanjšane sposobnosti preživetja :Poslabšanje instinktov lahko privede do zmanjšanja sposobnosti preživetja v zahtevnih ali naravnih okoljih. Organizmi lahko postanejo manj spretni pri zaznavanju nevarnosti, iskanju ustreznih virov ali ustreznem odzivanju na grožnje ali priložnosti. To je lahko še posebej pomembno pri vrstah, ki so za svoje preživetje močno odvisne od prirojenega vedenja.
3. Izguba prilagodljivega vedenja :V nekaterih primerih lahko pride do poslabšanja instinktov zaradi sprememb v okolju ali življenjskem slogu, zaradi katerih so nekateri instinkti manj potrebni. Sodobni ljudje so se na primer zaradi tehnološkega napredka in infrastrukture morda manj zanašali na določene čute ali veščine preživetja, ki so bile v okoljih prednikov bolj pomembne.
4. Kognitivna in naučena vedenja :Ko se pri določenih vrstah razvijejo učne in kognitivne sposobnosti, se lahko zanašanje na instinkte zmanjša, ko se posamezniki naučijo novih strategij, veščin reševanja problemov ali kulturnih vedenj, ki nadomestijo ali preglasijo instinktivne odzive.
Pomembno je vedeti, da poslabšanje instinktov ne pomeni nujno njihovega popolnega izginotja, temveč zmanjšanje ali spremembo njihovega vpliva na vedenje. Instinkti so pogosto prepleteni z drugimi kognitivnimi in naučenimi sposobnostmi, njihov prispevek k vedenju pa se lahko razlikuje glede na kontekst, vrsto in posamezne okoliščine.