Upadanje instinktov nanaša na upad ali oslabitev naravnih nagibov, vedenja ali intuitivnih odzivov, pogosto povezanih s preživetjem, reprodukcijo ali splošnim delovanjem vrste. To pomeni, da postane sposobnost zanašanja na te notranje pogone onesposobljena ali manj učinkovita skozi čas.
Možne interpretacije
1. Upad notranjega vedenja: To lahko kaže na zmanjšanje izražanja ali zanesljivosti notranjega vedenja. Živali morda pokažejo zmanjšano starševsko skrb, zmanjšano sposobnost iskanja hrane ali pribežališča, oziroma otežene migracijske vzorce. Pri ljudeh se to lahko izkaže kot zmanjšano zanašanje na čutni občutek ali intuicijo.
2. Zmanjšane preživetvene veščine: Organizmi postanejo manj sposobni zaznavati nevarnost, najti vire ali odzvati na grožnje. To je zlasti relevantno za vrste, ki se močno zanašajo na notranje vedenje za preživetje.
3. Izguba prilagodljivih vedenj: Spremembe v okolju ali življenjskem slogu lahko naredijo določene instincte manj nujne. Moderni ljudje, na primer, morda manj zanašajo na določene čute ali preživetvene veščine zaradi tehnološkega napredka.
4. Kognitivna in naučena vedenja: Ko se učenje in kognitivne sposobnosti razvijajo, zanašanje na instincte se lahko zmanjša, ker posamezniki sprejmejo nove strategije in kulturne vedenja, ki prepišejo instinktivne odzive.
Upadanje ne pomeni nujno, da instinkti popolnoma izginijo, ampak da je njihov vpliv na vedenje zmanjšan ali spremenjen.