Odgovor na to vprašanje je odvisen od perspektive. Nekateri bi lahko trdili, da je Federigo bil plemenit, saj je dobrovoljno žrtvoval svojega ljubljenega sokola, da bi počastil Monna Giovannino prosnjo, kar je pokazalo njegovo največjo oddanost in ljubezen do nje. Njegov dejanj samoodločnosti in radodarnosti je pokazal visoko ravnost plemenitosti in pripravljenost, da gre do vsega, da zadovolji žensko, ki jo je ljubil.
Drugi pa lahko vidijo Federigove dejanja kot zmotena ali celo neumna. S službo svojega sokola je v bistvu uničil nekaj vrednega in sentimentalnega zase, brez kakršnekoli garancije, da bi to zmagalo Monna Giovannino ljubezen. Nekateri bi lahko trdili, da bi morda našel druge načine za izraz svojih čustev ali pridobitev nje pristojnosti brez takšnega ekstremernega ukrepa.
Končno, interpretacija Federigovih dejanj se lahko razlikuje glede na individualne perspektive in vrednote. Nekateri to vidijo kot plemenit dejanj ljubezni, drugi pa kot zmoteno ali nepotrebno žrtvovanje.