Živali, ki dišajo s pljučema

Uvod

Kopenske živali (sesalci, ptice, dvoživke, plazilci) dišajo s pljučema. Vsi organizmi potrebujejo energijo za delo, ki jo prinaša dihanje, ki zahteva kisik. Organizmi vdihujejo kisik, zrak pride v pljuča, kjer se kisik upogne v kri in se sprosti ogljikov dioksid pri izdihovanju.

Skupine in mehanizmi dihanja

Sesalci (Mammals)

Pljuča: številne majhne mehurčke (alveoli). Vsaka alveola obkrožena s križnimi žilami – tam poteka plinska izmenjava. Zrak vstopi skozi nozdra/usta -> trahej -> dva bronha (ena na pljučo) -> bronhioli -> alveoli. Dviganje in upadanje prepona in delno rebrov kosiča vdihava in izdiha. Enaka pot v obeh smereh (ljudje, psi, mačke).

Ptice (Birds)

Potrebujejo veliko energije za let. Dihajo s pljučema, a zrak teče ENOSMERNO – stalna oskrba s kisikom. Imajo dodatne mehurčke, ki se raztezajo v telo, a NIMAJO prepono. To funkcijo izvajajo telesni mišice.

Dvoživke (Amphibians)

Živijo na suhem in v vodi. Večina dihanja PREKO KOŽE, a IMAJO pljuča. Mladostniki nekatere vrst imajo škrge. Pljuča so preprosta – večina dihanja kožna (cutaneous respiration): kisik preide skozi kožo v žile pod kožo.

Plazilci (Reptiles)

Za razliko od dvoživk NIMAJO škrgev v NOBI fazi. Suha, lopatasta koža preprečuje kožno dihanje. ZAVISNI IZKLJUČNO OD PLJUČ. NIMAJO prepono – pljuča se napihneta in sprazneta z razširjanjem in stiskanjem rebrov kosiča. Enako kot pri sesalcih: zrak enaka pot v obeh smereh.

Zaključek

Različni mehanizmi dihanja odražajo evolucijske prilagoditve. Skupno: pljuča kot glavno organo za plinsko izmenjavo na suhem.