Hitre in hude spremembe podnebja na Zemlji lahko povzročijo množično izumrtje. Te spremembe lahko vključujejo ekstremne temperaturne premike, spremembe v vzorcih padavin in spremembe oceanskih tokov. Takšne spremembe lahko motijo ekosisteme in vrstam otežijo prilagajanje in preživetje. Na primer, "veliko umiranje" ali permsko-triasno izumrtje, ki se je zgodilo pred približno 252 milijoni let, naj bi povzročilo obdobje intenzivnega globalnega segrevanja in s tem povezane podnebne spremembe.
Izguba in uničenje habitata:
Vsesplošna izguba in uničevanje habitatov imata lahko uničujoče posledice za celotne ekosisteme in povzročita izumrtje številnih vrst. Ko so naravni habitati očiščeni za razvoj, kmetijstvo, sečnjo ali druge človeške dejavnosti, to vrstam prikrajša njihove bistvene vire, kot so hrana, zavetje in gnezdišča. To lahko povzroči upad populacije in sčasoma poveča tveganje izumrtja. Na primer, uničenje tropskih deževnih gozdov je znatno prispevalo k ogroženosti in potencialnemu izumrtju številnih rastlinskih in živalskih vrst, ki imajo te gozdove svoje domove.
Prekomerni lov in prelov:
Netrajnostne prakse lova in ribolova lahko hitro izčrpajo populacije vrst in jih potisnejo v izumrtje. Prekomerno izkoriščanje prostoživečih živali za hrano, krzno, zdravila ali druge namene lahko povzroči znatno zmanjšanje populacije in nezmožnost vrste, da se razmnožuje in vzdržuje v naravi. Na primer, prekomerni lov na golobe potnike, ki so bili nekoč številni v Severni Ameriki, je povzročil njihovo izumrtje v začetku 20. stoletja. Podobno so neregulirane ribolovne prakse prispevale k upadu različnih vrst rib, kar ogroža stabilnost morskih ekosistemov.
Onesnaženost in toksini:
Sproščanje onesnaževal in strupenih snovi v okolje ima lahko škodljive učinke na divje živali in njihove ekosisteme. Onesnaženje, vključno z industrijskimi kemikalijami, pesticidi, plastiko in težkimi kovinami, lahko vstopi v prehranjevalne verige in negativno vpliva na zdravje vrst, reproduktivni uspeh in preživetje. Na primer, uporaba DDT, pesticida, je povzročila hudo zmanjšanje populacije različnih vrst ptic, predvsem sokola selca, zaradi bioakumulacije v prehranjevalni verigi in redčenja jajčne lupine.
Invazivne vrste:
Vnos tujerodnih vrst v nova okolja lahko poruši ekološko ravnovesje in predstavlja veliko nevarnost za domorodne vrste. Invazivne vrste imajo pogosto konkurenčne prednosti pred avtohtonimi vrstami, kot so hitre stopnje razmnoževanja, prilagodljivost ali pomanjkanje naravnih plenilcev. Lahko prehitijo domorodne vrste za vire, prenašajo bolezni ali spremenijo habitate, kar povzroči upad populacije in morebitno izumrtje domorodnih taksonov. Uvedba rjave drevesne kače na Guam je na primer povzročila izumrtje ali hudo zmanjšanje populacije več avtohtonih vrst ptic in plazilcev.
Pomembno je omeniti, da lahko ti dejavniki delujejo sinergistično in povečajo svoj vpliv na biotsko raznovrstnost. Obravnavanje teh groženj in delo v smeri trajnostnih praks, prizadevanja za ohranitev in mednarodno sodelovanje so ključnega pomena za preprečevanje prihodnjih izumrtij in ohranjanje biotske raznovrstnosti Zemlje za prihodnje generacije.