Želve ne živijo stalno pod vodo; so polvodne plazilce. Večina vrst želv mora redno povrniti na površino in dihati zrak skozi pljuča, z uporabo nozdrc ali ust, podobno kot ljudje. Njihova skorja nudи zaščito, ne dihanje.
Nekatere v celoti vodne vrste, kot so sklopne želve in matamata, lahko vdirajo kisik skozi specializirane ustne ali klostne izlivke iz vode. Vendar še vedno predvsem dihajo zrak skozi pljuča s periodičnim povračanjem na površino. Medtem ko se veliko njihovega kisikovega izmenjave lahko dogaja skozi kožo ali tkiva, izpostavljena vodi, morajo te vodne želve redno vdihavati svež zrak, za razliko od resničnih vodnih dihalnih živali, kot so ribe.