1. Razprševanje semen: Kot velike rastlinojede, črni nosorogi porabijo veliko vegetacije. Seme razpršijo skozi gnoj, kar pomaga širiti rastlinske vrste po pokrajini. To prispeva k raznolikosti in odpornosti ekosistema.
2. Brskanje in paša: Njihove navade brskanja pomagajo pri nadzoru rasti nekaterih rastlin in vzdrževanju odprtih habitatov. To lahko ustvari prostor za uspevanje drugih rastlinojedih in prepreči prevlado določenih rastlinskih vrst.
3. Obogatitev tal: Njihov gnoj zagotavlja hranila v tleh, obogatena in podpira rast rastlin. To ustvarja pozitivno zanko povratnih informacij, kar povečuje splošno zdravje ekosistema.
4. Indikatorske vrste: Črni nosorogi zaradi njihove občutljivosti na izgubo habitata in razgradnjo služijo kot kazalniške vrste. Njihova prisotnost ali odsotnost se lahko uporabi za merjenje splošnega zdravja in stabilnosti ekosistema.
5. Turizem in ohranjanje: Črni nosorogi so glavni žreb za ekoturizem, ki ustvarjajo prihodke, ki jih je mogoče uporabiti za prizadevanja za ohranjanje. To pomaga zaščititi ne samo nosoroge, ampak tudi celoten ekosistem.
Pomembno pa je opozoriti, da je upad populacije črnega nosoroga zaradi lova bistveno motil te ekološke vloge. Njihova odsotnost je privedla do sprememb v rastlinskih skupnostih in potencialno škodljivih vplivov na druge vrste.
Za zaključek so črne nosorote ključne sestavine njihovih ekosistemov, ki prispevajo k biotski raznovrstnosti, kolesarjenju s hranili in splošnem ekološkem zdravju. Njihovo ohranjanje je ključnega pomena ne le za njihovo preživetje, ampak tudi za dobro počutje celotnega ekosistema.