1. Zaščitne lupine:
Polži imajo trde spiralne lupine iz kalcijevega karbonata, ki jim služi kot primarna zaščita pred plenilci, ekstremnimi temperaturami in izgubo vlage. Lupina zagotavlja varno zatočišče in jo je mogoče umakniti za večjo varnost.
2. Zložljivo ohišje:
Večina polžev lahko svoje mehko, ranljivo telo popolnoma umakne v svoje lupine, ko so ogroženi. Ta sposobnost jim nudi dodatno zaščito in zmanjšuje njihovo izpostavljenost plenilcem in okoljskim nevarnostim.
3. Radula za hranjenje:
Polži imajo radulo, ki je hrapav jezik, prekrit z drobnimi zobmi, ki se uporablja za hranjenje. Edinstven dizajn radule jim omogoča strganje in zaužitje različnih rastlinskih materialov, gliv, alg in celo drugih majhnih živali.
4. Proizvodnja sluzi:
Polži proizvajajo velike količine sluzi, ki služi več namenom. Pomaga pri gibanju z zmanjšanjem trenja in jim pomaga pri nemotenem gibanju na različnih površinah. Poleg tega sluz pomaga pri dihanju in ščiti polža pred izsušitvijo, saj upočasni izgubo vode.
5. Dihanje:
Polži lahko prilagodijo svoje dihanje glede na svoje okolje. Imajo posebno dihalno strukturo, imenovano plaščna votlina, ki omogoča dihanje zraka in vode, odvisno od vrste in habitata. Nekateri polži imajo škrge, drugi pa pljuča, ki dihajo zrak.
6. Noga za gibanje:
Mišičasto stopalo polžev omogoča počasno, a vztrajno gibanje. Tačka izloča sluz, ki polžu omogoča drsenje po različnih površinah, vključno s steklom in navpičnimi stenami.
7. Oči in lovke:
Polži imajo izvlečene lovke, vsaka z očesom na konici. Te lovke jim zagotavljajo določeno stopnjo vida, kar jim omogoča zaznavanje svetlobe in zaznavanje okolice. Tipalke imajo tudi ključno vlogo pri dotiku in kemosenzaciji ter pomagajo polžem pri iskanju hrane in krmarjenju po okolju.
8. Stanje stanja in mirovanje:
Nekatere vrste polžev so se z obdobji mirovanja prilagodile prenašanju težkih vremenskih razmer. Estival je stanje mirovanja v sušnih obdobjih, medtem ko hibernacija nastopi v hladnih zimskih mesecih. Z varčevanjem z energijo v teh časih lahko polži preživijo neugodne razmere in se pojavijo, ko razmere postanejo ugodnejše.
9. Hermafroditizem:
Večina vrst polžev je hermafroditi, ki imajo tako moške kot ženske reproduktivne organe. Ta prilagoditev jim omogoča, da se razmnožujejo, ne da bi potrebovali partnerja nasprotnega spola. Lahko pride do samooploditve ali navzkrižne oploditve z drugim osebkom, kar zagotavlja preživetje vrste tudi v populacijah z nizko gostoto.
10. Kamuflaža in aposematizem:
Nekateri polži so razvili prilagoditve, povezane s kamuflažo in aposematizmom. Kamuflaža jim pomaga, da se zlijejo z okolico in se izognejo plenilcem, medtem ko aposematska obarvanost služi kot opozorilni signal morebitnim plenilcem, ki nakazuje, da so neokusni ali strupeni.
S temi izjemnimi prilagoditvami je polžem uspelo uspevati v različnih ekosistemih, od tropskih deževnih gozdov do sušnih puščav. Njihova sposobnost prilagajanja in premagovanja okoljskih izzivov jim je omogočila vztrajanje in diverzifikacijo po vsem svetu.