Ni zgodovinskih dokazov, da bi se "rovni kroti" v prvi svetovni vojni razrasli v nenavadne velikosti. Krotje so zagotovo predstavljale resen problem v rovovih, a so ostale običajne krotje.
To je, kar nam zgodovinski zapisi povemo:
- Priložnostni preživetniki: Krotje preživijo tam, kjer je hrana in zavetje v obilici, in rovi sta ponudila oba v obilici.
- Hitra razmnoževanje: Njihovi hitri cikli razmnoževanja so omogočili, da se populacije izbuhnile v stisnjenih, zatemnjenih razmerah.
- Prenašalci bolezni: Predstavljale so resno zdravstveno tveganje za vojake s prenašanjem bolezni.
Kljub tem dejstvom ni nobenega potrjenega poročila, da bi se krotje v rovovih postale nenavadno velike. Zgodbe o "velikih krotjih" so najverjetneje pretirane, ki so nastale iz strahu, tesnobe in mračne vojne atmosfere.
Zanašanje na natančne zgodovinske zapise, namesto na narodno predajo ali senzacionalistične zgodbe, nam daje jasnejšo sliko življenja na fronti.