Zanimivosti o poluluknjastih zajcih

Profesionalna posa

Poluluknjasti zajec, postavljen za razstavo, vide delno lehajoč. Glava in ramen so nizko na mizi, telo se ne dviga pred rameni, ampak se lukuje do najvišje točke pri zadnjih delih, nato pa se strmo nagiba navzdol k repu. Pri razstavah naj bi bile prednje noge in skočnice ravno na mizi, prednje noge poravnane z očmi, zadnje nohe s "koleni" (točkami bedrov).

Oblika mandoline

Zato, ker silueta poluluknjastega zajca v naravnem mirovanju spominja na obliko mandoline, jim pravijo "mandolinski zajci". Telo se visoko lukuje nad bedri, kot zaobljeno telo mandoline, nato pa se nežno nagiba navzdol vzdolž daljšega, nizkega ramen in glave – ožjega "vratu mandoline".

Peterica pasem

Pet pasem spada med poluluknjaste zajce: ameriški, beverenski, angleški lop, flandrijski velikan in velikan čincila. V primerjavi: kompaktni in komercialni tipi telesa vključujejo več kot tucin pasem, polni luken šest pasem, valjasti pa samo himalajski zajec.

Nežni velikanji

Zajci s poluluknjastim tipom telesa so običajno večji in bolj sproščeni od manjših sorodnikov. Za razstavne namenje so srednje do velik pasmi. Zdravi ameriški in beverenski zajci težejo 9–12 lbs (4,1–5,4 kg) in 8–12 lbs (3,6–5,4 kg). Ostalih tri pasme so velikani, pogosto brez zgornje meje teže. Angleški lop vsaj 9 lbs (4,1 kg), flandrijski velikan vsaj 13 lbs (5,9 kg), velikan čincila 12–16 lbs (5,4–7,3 kg).