Značilnosti:
- Toleranca soli: Euhalofiti kažejo izjemno toleranco na solni stres, kar jim omogoča, da preživijo v zelo slanih okoljih, kot so solna stanovanja, solna barja in obalna območja s koncentrirano morsko vodo.
- Prilagoditev slanosti: Te rastline imajo različne prilagoditve, vključno z zmožnostjo kopičenja visokih koncentracij ionov, kot sta natrij in klorid v njihovih tkivih, da ohranijo osmotsko ravnovesje in vnos vode. Nekateri euhalofiti prav tako uravnavajo vnos ionov in transporte, da zmanjšajo strupene učinke soli.
- Succulence: Številni euhalofiti so sočni, kar pomeni, da imajo mesnata tkiva, ki hranijo vodo in hranila. Ta prilagoditev jim pomaga, da zdržijo obdobja suše in visoke temperature, ki so pogoste v fizioloških habitatih.
- halofitične strukture: Nekateri euhalofiti imajo specializirane strukture, kot so solne žleze ali mehurje, da izločajo odvečno sol iz njihovih tkiv. Ta mehanizem preprečuje kopičenje soli in potencialno strupenost.
- Omejena konkurenca: Euhalofiti pogosto zasedajo niše, kjer lahko zaradi skrajne ravni slanosti preživi malo drugih rastlin. Ta omejena konkurenčna prednost jim omogoča, da uspevajo v teh ostrih okoljih.
Primeri:
Nekateri dobro znani evhalofiti vključujejo:
- Salicornia (Glasswort)
- arthrocnemum (Združeno steklo)
- Tamarix (Saltcedar)
- suaeda (Seablite)
- limonium (morska sivka)
Euhalofiti igrajo vitalno ekološko vlogo pri slanih habitatih, ki prispevajo k primarni produktivnosti, zagotavljajo hrano in zavetje za različne organizme ter pomagajo pri stabilizaciji tal in nadzoru erozije. Njihove prilagoditve ekstremnim razmeram slanosti so edinstvene in pomembne sestavine ekosistemov, kjer lahko preživi malo drugih rastlin.