Kmetijski škodljivci lahko povzročajo hude učinke, vključno z majhnimi ekonomskimi izgubami, zmanjšano proizvodnjo hrane in v ekstremnih primerih glad. Primarni učinki vključujejo:
Zmanjšek pridelka: Škodljivci požirajo liste, steble, cvetove, sadje in korenine, neposredno zmanjšujejo proizvodnjo in dohodek kmetov.
Pomanjšanje kakovosti: Žuželke, glive, bakteriji in virusi povzročajo pega, obarvanost in trulež, kar naredi pridelke neprodajne.
Prenašanje bolezni: Nekateri škodljivci širijo virusne bolezni med rastlinami ali bolezni, kot so malarija in dengue, ljudem in živini.
Ekološki vpliv: Prekomerna raba pesticidov lahko škodi opraševalcem in naravnim sovražnikom, moti ekološko ravnotežje.
Ekonomske izgube: Škod na pridelkih in stroški nadzora lahko povzročijo hudo finančno stisko za kmetijske skupnosti.
Hranilna nevarnost: Nalez škodljivcev lahko povzroči pomanjkanje hrane, zlasti v regijah, odvisnih od majhnih kmetij.
Okoljski vpliv: Prekomerna raba pesticidov onesnažuje tla in vodo in lahko ustvari odporne populacije škodljivcev.
Trgovinske ovire: Uvozni predpisi lahko zavrne izdelke iz regij, prizadetih s škodljivci, omejuje dostop do trgov.
Tveganja za zdravje: Nekateri škodljivci proizvajajo toksine, ki povzročajo alergijske reakcije ali otravo hrane.
Odpornost na pesticede: Preveč zanašanje na določene kemikalije vodi k odpornim škodljivcem, povečuje stroške nadzora.
Integrirano upravljanje škodljivcev (IPM), ki združuje biološke, kulturne in kemične kontrole, lahko zmanjša škodljivce, hkrati minimizira okoljske škode.