Razpad Pangee, superkontinenta, ki je obstajal pred približno 200 milijonimi leti, je globoko vplival na evolucijo in razširjenost vrst po vsem svetu:
- Divergenca in endemizem: Ko so se kopnene mase ločile, so nekdaj povezane populacije postale izolirane, kar je vodilo v divergenco evolucije in razvoj ločenih vrst, omejenih na specifične regije.
- Adaptivna radiacija: Fragmentacija je ustvarila raznolike habitate in ekološke niše, kar je organizmom omogočilo diverzificiranje v oblike, primerne za gozdove, travnike, puščave in vodne ekosisteme.
- Vikariančni dogodki: Ločevanje kopnenskih mas je razdelilo zvezne areale v izolirane skupine, pogosto z rezultatom novih vrst, ko so populacije evoluirale neodvisno.
- Nastajanje migracijskih koridorjev: Tektonsko gibanje je ustvarilo kopnene mostove in koridorje, kot je Beringov preliv, ki so omogočili izmenjavo vrst med kontinenti.
- Izumrtje in izguba endemikov: Nekatere vrste se niso mogle prilagoditi spremenjenim pogojem ali konkencirati z novo evoluiranim vrstam, kar je privedlo do izumrtij. Endemične vrste so postale posebej ranljive do motenj habitata.
- Vpliv na razširjenost rastlin: Spreminjajoča se podnebja in razpoložljivost vode so spremenile vegetacijske cone, kar je nekaterim rastlinskima vrstam omogočilo prilagoditev, druge pa so izginile.
Skupaj je razpad Pangee bil eno od glavnih pogonskih sil za evolucijo in diverzifikacijo vrst, oblikoval edinstvene ekosisteme in biotsko raznovrstnost, ki jo opazujemo danes.