1. Povečana zapestna kost (psevdopalec): Rdeče pande imajo povečano zapestno kost, ki deluje kot nasprotni palec, podobno kot medved panda. Ta psevdopalec jim pomaga prijeti bambusova stebla in jih manipulirati med jedjo.
2. Močne čeljusti in ostri zobje: Rdeče pande imajo močne čeljusti in ostre zobe, ki so prilagojeni za rezanje skozi trde stene bambusa. Njihovi molarji so se razvili tako, da imajo široke površine, ki jim pomagajo mleti vlaknati bambus v kašo.
3. Dolg, upogljiv jezik: Rdeče pande imajo dolg, gibljiv jezik, s katerim iz ozkih razpok in težko dostopnih mest izvlečejo bambusove poganjke in liste.
4. Debelo krzno: Rdeče pande imajo gosto dlako, ki jih ščiti pred nizkimi temperaturami njihovih gorskih habitatov. To je bistveno, saj je bambus njihov glavni vir hrane in veliko časa porabijo za iskanje hrane.
5. Počasen metabolizem: Rdeče pande imajo razmeroma počasen metabolizem, kar jim pomaga pri varčevanju z energijo med prebavljanjem bambusove diete z nizko vsebnostjo hranil. Lahko porabijo do 13 ur na dan za prehranjevanje, da pridobijo dovolj hranil iz bambusa.
6. Črevesni mikrobiom: Črevesje rdeče pande vsebuje specializirane mikroorganizme, ki pomagajo razgraditi celulozo in lignin v bambusu, ki sta sicer težko prebavljiva za večino sesalcev. Ti mikrobi fermentirajo bambus v črevesju in proizvajajo hranila, ki jih rdeča panda lahko absorbira.
Te prilagoditve, skupaj z njihovo sposobnostjo plezanja in manevriranja skozi gosto vegetacijo, omogočajo rdečim pandam, da uspevajo v bambusovih gozdovih in učinkovito uporabljajo ta zahteven vir hrane.