1. Podnebje: Deževni gozdovi se nahajajo v regijah z veliko padavinami in visokimi temperaturami, ki zagotavljajo idealne pogoje za rast rastlin. Velika količina padavin zagotavlja stalen vir vode, medtem ko visoke temperature omogočajo hitro rast in razgradnjo.
2. Tla: Deževni gozdovi imajo običajno bogato, rodovitno zemljo z visoko vsebnostjo organske snovi. Ta organska snov izvira iz razgradnje rastlin in živali ter zagotavlja hranila za rastline v deževnem gozdu.
3. Sončna svetloba: Deževni gozdovi prejmejo veliko sončne svetlobe, ki je bistvena za fotosintezo. Goste krošnje dreves v pragozdu ustvarjajo mikroklimo, ki je idealna za rast rastlin.
4. Biotska raznovrstnost: Deževni gozdovi so dom neverjetne raznolikosti rastlin in živali. Ta raznolikost pomeni, da obstaja širok nabor rastlin, ki lahko uspevajo v okolju deževnega gozda.
5. Konkurenca: Konkurenca za vire v deževnem gozdu je huda, zaradi česar rastline rastejo višje in hitreje, da bi dosegle sončno svetlobo. Rezultat tega tekmovanja je tudi velika raznolikost rastlinskih vrst, saj ima vsaka vrsta svoje edinstvene prilagoditve, ki ji omogočajo preživetje.
6. Vzajemnost: V deževnem gozdu je veliko primerov vzajemnosti, kjer različne vrste sodelujejo v korist druga druge. Nekatere rastline so na primer hrana za živali, ki pomagajo razpršiti njihova semena, medtem ko druge rastline nudijo živalim zavetje, ki jih pomaga zaščititi pred plenilci.