- Pomanjkanje nadzora: Starši, ki svojih otrok ne nadzorujejo ustrezno, so lahko odgovorni, če njihov otrok stori kaznivo dejanje. To je zato, ker so starši odgovorni za to, da njihovi otroci niso vpleteni v kriminalne dejavnosti.
- Zanemarjanje: Starši, ki zanemarjajo svoje otroke, fizično ali čustveno, so prav tako lahko odgovorni, če njihov otrok stori kaznivo dejanje. To je zato, ker lahko zanemarjanje povzroči situacijo, v kateri se otrok počuti brezupnega in samega ter se lahko obrne na kriminal kot način za obvladovanje.
- Zloraba: Starši, ki zlorabljajo svoje otroke, fizično ali čustveno, so lahko tudi odgovorni, če njihov otrok stori kaznivo dejanje. To je zato, ker lahko zloraba povzroči situacijo, v kateri se otrok počuti jezen in zamerljiv ter se lahko obrne na zločin kot način maščevanja.
- Slabo starševstvo: Starši, ki uporabljajo slabe starševske prakse, kot so ostro kaznovanje, nedosledno discipliniranje ali pomanjkanje komunikacije, so lahko tudi odgovorni, če njihov otrok stori kaznivo dejanje. To je zato, ker lahko slabo starševstvo povzroči situacijo, v kateri se otrok počuti razočaranega in jeznega ter se lahko obrne na kriminal kot način izražanja svojih čustev.
- Pomanjkanje vzornika: Starši, ki svojim otrokom ne dajejo pozitivnih zgledov, so prav tako lahko odgovorni, če njihov otrok stori kaznivo dejanje. To je zato, ker se otroci učijo tako, da opazujejo odrasle v svojem življenju, in če ne vidijo pozitivnih vzornikov, je bolj verjetno, da se bodo zatekli k kriminalu.
Pomembno je vedeti, da ni vse mladoletniško prestopništvo posledica starševske odgovornosti. Obstaja veliko drugih dejavnikov, ki lahko prispevajo k otrokovi odločitvi za kaznivo dejanje, kot so revščina, pritisk vrstnikov in duševna bolezen. Vendar imajo starši ključno vlogo pri oblikovanju otrokovega vedenja in bi morali odgovarjati, če njihov otrok stori kaznivo dejanje.