Nadzor plenilcev :Ena glavnih groženj kiviju so vneseni plenilci, kot so mačke, stojadi in podgane. Nadzor nad temi plenilci z lovljenjem s pastmi, zastrupljanjem in izključitvenimi območji ima ključno vlogo pri izboljšanju stopnje preživetja kivijev. Uporaba ograj in ograjenih prostorov, zaščitenih pred plenilci, v zavarovanih območjih dodatno zagotavlja varnost kivijev.
Programi vzreje v ujetništvu :Programi vzreje v ujetništvu so namenjeni povečanju populacije kivijev z vzrejo kivijev v varnih objektih brez plenilcev. Jajca se zbirajo iz narave ali jih znesejo ptice v ujetništvu in se inkubirajo pod nadzorovanimi pogoji, da se poveča uspeh izvalitve. Ko so piščanci kivija dovolj stari in pridobijo potrebne veščine preživetja, jih spustijo nazaj v primerne habitate v naravi.
Upravljanje habitatov :Ustvarjanje in vzdrževanje primernih habitatov za kivi je ključnega pomena za njihovo ohranitev. To vključuje obnovo domačih gozdnih ekosistemov, sajenje avtohtone flore in nadzorovanje invazivnih rastlinskih vrst, ki lahko poslabšajo habitate kivija. Programi za obnovitev kivija vključujejo zatiranje rastlin pred škodljivci, zatiranje plevela in ograje proti plenilcem za izboljšanje kakovosti habitata.
Ozaveščanje in izobraževanje javnosti :Povečanje javnega razumevanja pomena ohranjanja kivijev je prav tako bistveno za njihovo preživetje. Izobraževalni programi ozaveščajo o kiviju kot nacionalni ikoni in poudarjajo izzive ohranjanja, s katerimi se soočajo. Spodbujanje vključevanja javnosti v lovljenje plenilcev s pastmi, obnovo habitatov in odgovorno vedenje v habitatih kivijev spodbuja miselnost, osredotočeno na ohranjanje.
Zakonodaja in predpisi :novozelandske vlade so uvedle zaščitne ukrepe in zakonodajo za podporo ohranjanja kivija. Ti vključujejo Zakon o divjini iz leta 1953, ki prepoveduje dejavnosti, ki bi lahko škodovale zaščitenim vrstam, pa tudi pobude regionalnih vlad, ki zagotavljajo financiranje in podporo projektom ohranjanja kivija.