Za razliko od večine sesalcev, ki so razvrščeni kot endoterme ali "toplokrvno" in lahko ustvarijo svojo telesno toploto, se platipusi štejejo za pol-endotermične. To pomeni, da se, čeprav lahko proizvajajo nekaj notranje telesne toplote, zanašajo tudi na zunanje vire, da ohranijo svoje 体温。
Platipusi imajo debelo, gosto krzno, ki zagotavlja odlično izolacijo pred mrazom. Njihovo krzno je sestavljeno iz dveh plasti - zunanja plast grobih, vodoodpornih varovalnih dlak in notranjega sloja fine, gostega podrte. Ta dvojna plast krzna ujame zrak in pomaga ohranjati plativ v vodi in na kopnem.
Poleg svojega krzna imajo platavci edinstven sistem za izmenjavo toplote, ki pomaga pri ohranjanju telesne toplote. Ta sistem vključuje izmenjavo toplote med arterijami in žilami v okončinah in repu. Ko topla kri teče skozi arterije do okončin, se prenaša toploto v hladnejšo kri, ki teče nazaj v žilah. To pomaga zmanjšati izgubo toplote iz telesa in ohraniti višjo telesno temperaturo jedra.
Poleg tega se platipusi ukvarjajo z vedenjskimi prilagoditvami za uravnavanje telesne temperature. Pogosto se kopajo na soncu ali iščejo toplino tako, da se v zemljo ali skrivajo pod skalami. Ko plavajo v hladnih vodah, lahko prihranijo energijo tako, da vstopijo v stanje trupa, kjer se njihova telesna temperatura pade, njihova presnovna hitrost pa se znatno upočasni.
Na splošno, medtem ko platipusi ne vzdržujejo konstantne telesne temperature, kot so endotermični sesalci, njihova sposobnost ustvarjanja notranje vročine v kombinaciji z izolacijskim krznom in vedenjskimi prilagoditvami omogoča, da ohranijo razmeroma stabilne telesne temperature in uspevajo v njihovem edinstvenem vodnem in popvojnem okolju.