Mežikanje je lahko tudi oblika komunikacije. Pri činčilah lahko mežikanje uporabimo za izražanje različnih čustev in stanj, kot so zadovoljstvo, radovednost ali strah. Na primer, činčila, ki se počuti sproščeno in udobno, lahko mežika počasi in premišljeno, medtem ko lahko činčila, ki se počuti ogroženo ali prestrašeno, mežika hitro in večkrat. Z opazovanjem vzorcev mežikanja činčil je mogoče izvedeti več o tem, kaj misli in čuti.
Nazadnje je mežikanje lahko preprosto refleksno dejanje. Podobno kot ljudje nehote mežikajo, tudi činčile mežikajo redno kot naravni del funkcij njihovega telesa. Ta refleks pomaga ohranjati njihove oči zdrave in pravilno delovati, lahko pa je tudi način njihove medsebojne komunikacije.