1. Presaditev kostnega mozga :Terapevtsko kloniranje daje upanje bolnikom z boleznimi, povezanimi s krvjo, kot sta anemija srpastih celic ali levkemija. Postopek vključuje prenos pacientkine lastne DNK v enukleirano jajčno celico, s čimer se ustvari za pacienta značilna embrionalna matična celična linija. Te matične celice se nato lahko diferencirajo v zdrave krvne celice, ki se lahko uporabijo za presaditev.
2. Retinalna terapija :Raziskovalci so raziskovali terapevtsko kloniranje kot možno zdravljenje degenerativnih očesnih bolezni, kot sta starostna degeneracija makule (AMD) in retinitis pigmentosa. Koncept vključuje generiranje celic pigmentnega epitelija mrežnice (RPE) iz za pacienta specifičnih embrionalnih matičnih celic in njihovo presaditev v prizadeto oko.
3. Parkinsonova bolezen :Terapevtsko kloniranje obeta pri zdravljenju Parkinsonove bolezni. Cilj pristopa je nadomestiti poškodovane živčne celice, ki proizvajajo dopamin, v možganih z novimi, zdravimi celicami, pridobljenimi iz embrionalnih matičnih celic, specifičnih za bolnika.
4. Poškodba hrbtenjače :Terapevtsko kloniranje se raziskuje kot možna terapija za poškodbe hrbtenjače. Ideja je presaditev nevralnih matičnih celic, pridobljenih iz kloniranih zarodkov, v poškodovano območje, da bi spodbudili regeneracijo tkiva in funkcionalno okrevanje.
5. Srčna bolezen :Terapevtsko kloniranje so preučevali kot sredstvo za ustvarjanje novih celic srčne mišice in morebitno popravilo poškodovanega srčnega tkiva. S presaditvijo celic, pridobljenih iz kloniranih zarodkov, v srce znanstveniki upajo, da bodo obnovili poškodovano delovanje miokarda.
Čeprav je terapevtsko kloniranje pokazalo velik potencial na teh medicinskih področjih, je pomembno omeniti, da pomembne raziskave in etični premisleki še vedno potekajo. Varnost in učinkovitost ostajata ključni prednostni nalogi, tekoče študije in klinična preskušanja pa so bistvena za popolno razumevanje terapevtskega potenciala in omejitev te tehnologije.