Šimpanz, ali čimp, je zelo inteligenten in družaben primat, domači v gozdovih in goščavih centralne in zahodne Afrike. Delijo približno 98,8 % DNK z ljudmi, šimpanzi so naši najbližji živeti sorodniki.
Fizične značilnosti
Šimpanzi so veliki, mišičnati primati z dolgimi rokami in krajšimi nogami. Samci so splošno večji od samic, stojijo okoli 4 do 5 stop in težejo med 100 in 150 funtov. Imajo črno dlako, ki pokriva večino teles, svetle obraze in značilen temen praz na vrhu glave. Njihovi nasprotni palci omogočajo natančno zgrabitje, njihove roke in noge so prilagojene za plezanje in hojo upravičeno.
Vedenje in družbeno življenje
Šimpanzi živijo v skupnostih, ki sežejo od nekaj posameznikov do nad 100 članov. Imajo kompleksne družabne hierarchije, običajno vodene s prevladujočimi starejšimi samci. Komunikacija vključuje vokaliizacije, gestikulacijo in obrazne izrase, nekateri šimpanzi so se celo naučili znakovnega jezika. Kot vseljudeji jedijo sadje, liste, semena, žuželke in včasih majhne živali. Šimpanzi so znani po uporabi orodij, reševanju problemov in kulturnem vedenju, prenašanem znotraj skupin.
Habitat in ohranjanje
Naseljujejo dežkovne gozdove, goščave in travnike v centralni in zahodni Afriki. Dva priznana tipa sta navadni šimpanz in bonobo. Šimpanzi so uvrščeni med ogrožene vrste zaradi izgube habitata, lovstva in nelegalnega trgovanja z divjadjo. Ohranitveni napori usmerjeni v zaščito njihovih populacij in habitativ za prihodnje generacije.